Lesparre-Médoc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lesparre-Médoc
Lega
Zemljevid
Lesparre-Médoc se nahaja v Francija
Lesparre-Médoc
Lesparre-Médoc se nahaja v Nova Akvitanija
Lesparre-Médoc
45°18′25″N 0°56′16″W / 45.30694°N 0.93778°W / 45.30694; -0.93778Koordinati: 45°18′25″N 0°56′16″W / 45.30694°N 0.93778°W / 45.30694; -0.93778
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaGironde
OkrožjeLesparre-Médoc
KantonLesparre-Médoc
InterkomunalitetaSkupnost občin
Cœur du Médoc
Upravljanje
 • Župan (2014-2020) Bernard Guiraud
Površina
1
36,97 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
5.844
 • Gostota160 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
33240 /33340
Nadmorska višina4–34 m
(povp. 7 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Lesparre-Médoc (gaskonsko L'Esparra) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Gironde. Leta 2011 je naselje imelo 5.660 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje se nahaja v pokrajini Gaskonji sredi polotoka Médoc, med Biskajskim zalivom na zahodu in estuarijem Gironde na vzhodu.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v departmaju / regiji

Lesparre-Médoc je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Bégadan, Blaignan, Civrac-en-Médoc, Couquèques, Gaillan-en-Médoc, Naujac-sur-Mer, Ordonnac, Prignac-en-Médoc, Queyrac, Saint-Christoly-Médoc, Saint-Germain-d'Esteuil, Saint-Yzans-de-Médoc, Valeyrac in Vendays-Montalivet s 17.547 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Castelnau-de-Médoc, Lesparre-Médoc, Pauillac, Saint-Laurent-Médoc in Saint-Vivien-de-Médoc z 83.741 prebivalci.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Tour de l'Honneur
  • stolp Tour de l'Honneur, ostanek nekdanjega gradu gospostva Lesparre iz 14. stoletja,
  • neogotska cerkev Saint-Trélody, zgrajena v 19, stoletju na mestu nekdanje samostanske cerkve iz 11. stoletja,
  • neogotska cerkev Marijinega Vnebovzetja iz 19. stoletja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.