Coutras

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Coutras
Coutras hôtel de ville.JPG
Coutras se nahaja v Francije
Coutras
Coutras se nahaja v Nova Akvitanija
Coutras
45°2′27″N 0°7′44″W / 45.04083°N 0.12889°W / 45.04083; -0.12889Koordinati: 45°2′27″N 0°7′44″W / 45.04083°N 0.12889°W / 45.04083; -0.12889
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaGironde
OkrožjeLibourne
KantonCoutras
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays de Coutras
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Marie-Claire Arnaud (Socialistična stranka)
Površina
1
33,69 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
8.606
 • Gostota260 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
33138 /33230
Nadmorska višina4–74 m
(povp. 13 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Coutras (okcitansko Cotràs) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije. Leta 2009 je naselje imelo 7.974 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži v pokrajini Gujeni ob reki Isle in njenem desnem pritoku Dronne, 49 km severovzhodno od Bordeauxa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Coutras je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Abzac, Camps-sur-l'Isle, Chamadelle, Les Églisottes-et-Chalaures, Le Fieu, Les Peintures, Porchères, Saint-Antoine-sur-l'Isle, Saint-Christophe-de-Double, Saint-Médard-de-Guizières in Saint-Seurin-sur-l'Isle z 21.021 prebivalci.

Kanton Coutras je sestavni del okrožja Libourne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj je bil 20. oktobra 1587 prizorišče najpomembnejše bitke med vojno treh Henrikov, (del verskih vojn), v kateri so protestantske sile pod Henrikom Navarskim, bodočim kraljem Henrikom IV., hudo porazile kraljevo vojsko, s čimer so močno oslabili položaj Katoliške lige.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Janeza Krstnika
  • prazgodovinski ostanki, ostanki galo-rimske vile, vojaškega taborišča,
  • romanskogotska cerkev sv. Janeza Krstnika iz 12. do 15. stoletja, francoski zgodovinski spomenik,
  • vodnjak Henrika IV. iz 17. stoletja, v spomin na francoskega kralja, zgodovinski spomenik.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.