Pessac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pessac
Mairie de Pessac.jpg
Pessac se nahaja v Francije
Pessac
Pessac se nahaja v Nova Akvitanija
Pessac
44°48′21″N 0°37′56″W / 44.80583°N 0.63222°W / 44.80583; -0.63222Koordinati: 44°48′21″N 0°37′56″W / 44.80583°N 0.63222°W / 44.80583; -0.63222
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaGironde
OkrožjeBordeaux
KantonPessac-1
Pessac-2
InterkomunalitetaMestna skupnost Bordeaux
Površina
1
38,82 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
63.808
 • Gostota1.600 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
33318 /33600
Nadmorska višina12–56 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Pessac (gaskonsko Peçac) je jugozahodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije. Leta 2009 je naselje imelo 57.593 prebivalcev.

V Pessacu se nahajata univerzi Université Montesquieu Bordeaux IV in Université Michel de Montaigne Bordeaux III.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pessac leži v pokrajini Gaskonji 6 km jugozahodno od središča Bordeauxa in je za sosednjim Mérignacom njegovo drugo največje predmestje. Občina se nahaja znotraj vinogradniškega področja Pessac-Léognan, v katerem je tudi Premier Cru vinograd Château Haut-Brion.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega naselja na območju Mestne skupnosti Bordeaux

Pessac je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Pessac-1 (del občine Pessac: 29.651 prebivalcev),
  • Kanton Pessac-2 (del občine Pessac: 27.536 prebivalcev)).

Oba kantona sta sestavna dela okrožja Bordeaux.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Martina s spomenikom mrtvim
  • Zgradba oranžerije (L’Orangerie), del Doréjevega poslopja iz 18. stoletja, je uvrščena na seznam francoskih zgodovinskih spomenikov.
  • mlin Le Moulin de Noës je poslednji ostanek eksperimentalne kmetije iz leta 1761, restavriran v letu 1993,
  • Mestna hiša L’Hôtel de Ville na Trgu pete republike združuje staro kamnito fasado iz leta 1868 s sodobnim steklenim poslopjem iz leta 1988.
  • romanska cerkev sv. Martina, verjetno iz 11. stoletja, zgrajena na osnovi galsko-rimske predhodnice.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.