Leptospiroza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Leptospiroza
Klasifikacija in zunanji viri
Leptospira magnified 200 times with dark-field microscope
MKB-10 A27
MKB-9 100
OMIM 607948
DiseasesDB 7403
MedlinePlus 001376
eMedicine med/1283 emerg/856 ped/1298
MeSH C01.252.400.511

Leptospiroza je bolezen oz. okužba, ki se prenaša z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo ali njenimi izločki.[1] [2] Povzročitelj leptospiroze je spiroheta, bakterija spiralne oblike iz rodu leptospir Leptospira.[3][4] Potek bolezni se manifestira v dveh fazah.[2] Začetni simptomi pri okužbi (3-9 dni po okužbi) so glavobol, mrzlica, bolečine v mišicah, in vročina oz. porast telesne temperature. V drugi fazi, ki sledi prvi fazi in traja 2-3 dni, okužba povzroči bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, otekanje jeter in bezgavk, izpuščaje in spremembe na očeh, kot optični nevritis.[5] V hujših oblikah leptospiroza povzroči krvavitve in miokarditis, hudo jetrno in ledvično okvaro, pljučna hemoragija ali vnetje možganske opne oz. meningitis.[5][6] Če okužba pri človeku povzroči zlatenico, ali odpoved jeter in notranjo krvavitev, potem okužbo z leptospiro imenujemo zoonoza.[5] Če bolezen povzroči hudo krvavenje iz pljuč, je to oblika hude pljučne hemoragije.[6]

Simptomi in vzroki[uredi | uredi kodo]

Pri ljudeh lahko bolezen izzove 16 različnih genetskih tipov leptospir Leptospir. Bolezen se prenaša preko živali. Napogosteje se okužba prenaša preko glodalcev, zlasti podgan in poljskih miši, kjer se razmnožuje v gostitelju in se izloča preko ledvic, z urinom v zunanjo okolje.[2][3][4] Prenos bolezni poteka preko okuženih vod, direktnega kontakta z urinom in okuženih zemeljskih površin.[2] Nevarnost se poveča na poplavljenih območjih. Bakterija prodre v organizem čez poškodovano ali vlažno kožo in očesno veznico.[2] V manj razvitih predelih sveta se bolezen najpogosteje pojavlja pri ruralnem prebivalstvu, ali na območjih večjih mestih, predvsem na območjih z nezadostno sanitarno infrastrukturo.[5] V razvitem svetu se bolezen najpogosteje pojavlja pri poljedelcih, predvsem v toplejših krajih (temperature med 10 ˚C in 34 ˚C).[2][4][6] Simptomi se pri ljudeh pokažejo med 7 in 14 dni po okužbi z leptospiro.[3]

Diagnoza in zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Diagnoza se tipično vzpostavi z iskanjem protiteles IgM ali iskanjem/določanjem bakterijskega DNK v krvi.[7] Zaščita pred okužbo je v izogibanju direktnega kontakta z okuženo živaljo, umivanje rok po stiku z živalmi, ki bi lahko nosile okužbo, higienska preventiva v klavnicah, živalskih farmah, kot tudi zaščita z zaščitno obleko, obutvijo (gumijasti škornji) in rokavicami.[3] Zdravljenje okužbe poteka z odmerki antibiotika doksiciklina, vendar ni dokazanega učinka.[8] Preventivno cepljenje domačih živali z določenim tipom Leptospira lahko znatno zmanjša število obolenj.[4][8] Okužba se lahko zdravi z antibiotiki, kot so: doksiciklin, penicilin, ali ceftriakson.[8] Zdravljenje traja 5 do 7 dni.[3] Smrtnost pri zoonozi in hudi obliki pljučne hemoragije je kljub zdravljenju lahko višja od 10 % in sega tudi do 50 %.[5] Zelo pomembno je nadomeščanje tekočin in mineralov ter kontroliranje delovanja pljuč, ledvic in jeter.[3]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Bolezen je najpogostejša v tropskih predelih sveta, v predelih z veliko vlage in nečistimi, oz. okuženimi površinskimi vodami. Pogosta je v jugovzhodni Aziji, na Kitajskem, Afriki in južni ter centralni Ameriki; v Sloveniji se pojavlja v glavnem v Prekmurju.[2] Obolevnost v Evropi je med 0,5 do 1/100,000 prebivalcev, v Pomurju pa je obolevnost višja, med 5 in 12,5/100,000 prebivalcev. Bolezen je leta 1886 v Nemčiji prvič opisal Weil.[2][5] Okužene živali lahko kažejo simptome različnih oblik in jakosti, včasih simptomov sploh ni zaznati.[4] Simptomi se razlikujejo glede na vrsto živali.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Choices, NHS. "Leptospirosis - NHS Choices". www.nhs.uk. Pridobljeno dne 2016-05-20. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 "Medicinska fakulteta". http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/6646675c8ead90d7361ad2396b9a81e9.pdf. Pridobljeno dne 2016-05-20.  Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 "Leptospiroza | www.nijz.si". www.nijz.si. Pridobljeno dne 2016-05-20. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 E-SPLET. "- leptospiroza". www.veterinarstvo-max.si. Pridobljeno dne 2016-05-20. 
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 McBride, Alan J. A.; Athanazio, Daniel A.; Reis, Mitermayer G.; Ko, Albert I. (2005-10-01). "Leptospirosis". Current Opinion in Infectious Diseases 18 (5): 376–386. ISSN 0951-7375. PMID 16148523. 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 Slack, Andrew (2010-07-01). "Leptospirosis". Australian Family Physician 39 (7): 495–498. ISSN 0300-8495. PMID 20628664. 
  7. ^ Picardeau, M. (2013-01-01). "Diagnosis and epidemiology of leptospirosis". Médecine Et Maladies Infectieuses 43 (1): 1–9. ISSN 1769-6690. PMID 23337900. doi:10.1016/j.medmal.2012.11.005. 
  8. ^ 8,0 8,1 8,2 "Infection". www.cdc.gov. Pridobljeno dne 2016-05-20.  Besedilo " Leptospirosis " ni upoštevano (pomoč); Besedilo " CDC" ni upoštevano (pomoč)