Mišja mrzlica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mišja mrzlica
Sopomenkehemoragična vročica z renalnim sindromom
Apodemus.flavicollis.jpg
rumenogrla miš
Specializacijainfektologija
Simptomiod blagega poteka do hudega s krvavitvami in akutno odpovedjo ledvic
Običajen pričetekobičajno 2 do 4 tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev[1]
Vzrokiokužba s hantavirusom[2]
Diagnostične metodeserološke preiskave[2]
Preventivauničevanje podgan, miši in drugih glodavcev; splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov[1]
Zdravljenjesimptomatsko zdravljenje[2]

Mišja mrzlica ali hemoragična vročica z renalnim sindromom je akutna vročinska virusna bolezen, ki poteka v epidemijah. Povzročajo jo virusi iz rodu hantavirusov ter se prenaša z izločki okuženih glodavcev in se kaže s krvavitvami in akutno okvaro ledvic.[3] Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. Najtežje oblike običajno povzroča virus Hantaan, medtem ko virusa Dobrava in Puumala povzročata lažje oblike obolenja. Učinkovitega cepiva ali zdravila ne poznamo, zdravljenje je le simptomatsko.[1]

Povzročitelj[uredi | uredi kodo]

Mišjo mrzlico povzročajo hantavirusi iz družine Bunyaviridae, in sicer virusi Dobrava, virus Puumala, Tule, Hantaan in Seul. V Sloveniji se pojavljata dva, Dobrava in Puumala. Virus Dobrava, katerega gostitelj je rumenogrla miš,[2] je bil izoliran v Sloveniji, iz kraja Dobrava blizu Žužemberka.[4] Prvič so ga opisali na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani.[2]

Prenašanje[uredi | uredi kodo]

Naravni rezervoar hantavurisov, ki povzročajo mišjo mrzlico, so predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci.[1] Vsaka vrsta hantavirusa je povezana z določeno vrsto glodavca. Okuženi glodavci izločajo virus s slino, sečem in blatom, človek pa se okuži z vdihovanjem aerosolov, ki vsebujejo virus zaradi onesnaženosti z izločki glodavcev.[2] Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.[1] Inkubacijska doba mišje mrzlice je razmeroma dolga in lahko traja več mesecev,[2] običajno pa traja 2 do 4 tedne.

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Bolezenski potek je lahko od zelo blag do hud z akutno odpovedjo ledvic in s krvavitvami.[2] Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. Najtežje oblike običajno povzroča virus Hantaan, medtem ko virusa Dobrava in Puumala povzročata lažje oblike obolenja.[1]

Bolezen poteka v več fazah:[1][2]

  • V prvi fazi se pojavijo mrzlica, vročina, glavobol, bolečine v trebuhu, pordele očesne veznice in pikčaste krvavitve na obrazu, po vratu in trupu. Pri lažji obliki se v tej fazi, ki traja nekaj dni, bolezen konča in pride do popolne ozdravitve brez posledic.
  • V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivno obdobje, za katero je značilen hiter padec krvnega tlaka. Pojavita se lahko nemir in delirij, kazati se pa začnejo že znaki ledvične okvare.
  • V oliguričnem obdobju prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje seča, prisotnost beljakovin in krvi v seču). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. Oligurično obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni v tem obdobju je 5 do 15 %.
  • Poliurično obdobje, ki se kaže s povečanim izločanjem seča, oznanja obdobje ozdravljenja. To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem.

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Mišjo mrzlico je težavno diagnosticirati le na podlagi klinične slike, zato so običajno potrebne serološke preiskave. Na bolezen posumijo pri bolnikih z vročinsko boleznijo s simptomi, podobnimi gripi, ledvično odpovedjo neznanega vzroka in včasih tudi s spremljajočo okvaro delovanja jeter. Okužba se serološko potrdi s prisotnostjo specifičnih protiteles[5] s testom ELISA in dokazom virusne nukleinske kisline v krvi bolnika z verižno reakcijo s polimerazo (PCR).[2]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Na voljo ni učinkovitega cepiva ali specifičnega zdravila.[6][1] Zdravljenje je simptomatsko; s protivročinskimi zdravili bolniku nižajo zvišano telesno temperaturo, ohranjajo ustrezno hidriranost, po potrebi pa se uporabi tudi dializa.[1]

Zdravljenje z ribavirinom na Kitajskem in v Koreji, ki so ga bolniku uvedli najkasneje 7 dni po nastopu vročine, je pokazalo zmanjšano umrljivost ter skrajšanje poteka okužbe.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 https://www.nijz.si/sl/hemoragicna-mrzlica-z-renalnim-sindromom-hmrs-misja-mrzlica, vpogled: 11. 8. 2019.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 Lejko Zupanc T. Virusne hemoragične mrzlice. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2014/2015: 523-529.
  3. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544309/vrocica?query=vro%c4%8dica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 8. 2019.
  4. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544035/virus?query=virus&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 8. 2019.
  5. Peters CJ, Simpson GL, Levy H. Spectrum of hantavirus infection: hemorrhagic fever with renal syndrome and hantavirus pulmonary syndrome.Annu Rev Med. 1999;50:531-45.
  6. 6,0 6,1 Lee HW, van der Groen G. Hemorrhagic fever with renal syndrome. Prog Med Virol. 1989;36:62-102.