Lavoslav Abram

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lavoslav Abram
Rojstvo20. februar 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Smrt12. oktober 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) (34 let)
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicčastnik

Lavoslav Abram - Stanko, slovenski četniški častnik, * 20. februar 1909, Sinj (Hrvaška), † 12. oktober 1943, Mozelj.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Končal je šolo nižje Vojaške akademije v Beogradu (1930) in do začetka 2. svetovne vojne dosegel čin kapetana 1. razreda (stotnik). Služboval je v Celju, Štipu, Kragujevcu, Karlovcu in Dravogradu. Po okupaciji 1941 je živel v Ljubljani. Maja 1942 so ga fašisti aretirali in poslali v Koncentracijsko taborišče Gonars. Po vrnitvi poleti 1943 se je na Dolenjskem pridružil Centralnemu slovenskemu četniškemu odredu in bil v njem komandant 2. bataljona. Po napadu Šercerjeve brigade na Grčarice je bil 10. septembra 1943 med 171 ujetniki tudi Abram. Po zaslišanju v Kočevju je bil na sodnem procesu obsojen na smrt in 12. oktobra ustreljen.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.