Pojdi na vsebino

Kuropalat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kuropalat (grško: κουροπαλάτης [kouropalates], iz latinskega cura palatii, [tisti, ki] skrbi za palačo),[1] bizantinski dvorni naslov, od vladavine cesarja Justinijana I. (527–565) do obdobja Komnenov (1081–1185) eden najvišjih dvornih naslovov.[2] Kuropalatova soproga je bila kouropalatissa.

Zgodovina in vsebina naslova

[uredi | uredi kodo]

Naslov koropalata v latinski obliki curopalati se je prvič pojavil v zgodnjem 5. stoletju. Curopalati je bil podrejen uradnik vira spectabilisa, ki je bil po položaju pod castrensisom palatii, zadolženim za vzdrževanje cesarske palače. Položaj je ustrezal zahodnoevropskemu majordomu.[3] Ko je Justinijan I. leta 522 za kuropalata imenoval svojega nečaka in naslednika Justina II., je naslov dobil dodaten sijaj[4] in postal eden od najbolj poveličevanih dostojanstvenikov, po položaju takoj za cezarjem in nobilisimom. Rezerviran je bil samo za člane cesarske družine, podeljevali pa so ga tudi pomembnim tujim vladarjem, pogosto s Kavkaza. Od 580. do 1060. let je naslov dobilo kar šestnajst vladajočih knezov in kraljev Kavkaške Iberije, po letu 635 pa je naslov dobilo tudi več armenskih dinastov.[2][5]

Po podatkih iz Filotejevega Kletorologija, ki je bil napisan leta 899, so bile insignije kuropalata rdeča tunika, plašč in pas, ki jih je dobil kot cesarjevo darilo.[6] Položaj je v 11. in 12. stoletju izgubil svoj prejšnji ugled,[7] ker so ga začeli podeljevati generalom, ki niso bili iz cesarjeve družine.[1] Njegovo funkcijo je postopoma prevzel protovestiarij, katerega prvotna vloga je bila omejena na skrb za cesarjevo osebno garderobo.[8] Kuropalat je preživel do obdobja Paleologov, vendar se je uporabljal bolj redko.[1]

Pomembni bizantinski kuropalati

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 Kazhdan, str. 1157.
  2. 2,0 2,1 Toumanoff, str. 202 in 388.
  3. Bury, str. 33.
  4. Evans, James Allan. An Online Encyclopedia of Roman Emperors: Justin II (565–579 A.D.), 23. junij 1999. [1] Pridobljeno dne 17. septembra 2011.
  5. Rapp, str. 374.
  6. Bury, str. 22.
  7. Holmes, str. 87.
  8. Kazhdan, str. 1749.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 9,6 9,7 Bury, str. 34.
  10. Martindale, str. 164.
  • Bury, John B. (1911). The Imperial Administrative System of the Ninth Century z revidiranim besedilom Filotejevega Kletorologija. London, Oxford University Press. [2]
  • Holmes, Catherine (2005). Basil II and the Governance of Empire (976–1025). Oxford, Združeno kraljestvo, Oxford University Press. ISBN 978-0-19-927968-5. [3]
  • Kazhdan, Alexander, ur. (1991). Oxford Dictionary of Byzantium. New York ; Oxford : Oxford University Press. ISBN 978-0-19-504652-6.
  • Martindale, J.R., Jones, A.H.M. in Morris, J., (1992). The Prosopography of the Later Roman Empire. IIIb. Cambridge,Združeno kraljestvo, Cambridge University Press. ISBN 978-0-52-120160-5. [4]
  • Rapp, Stephen H. (2003). Studies In Medieval Georgian Historiography: Early Texts And Eurasian Contexts. Louvain, Belgija, Éditions Peeters. ISBN 90-429-1318-5. [5]
  • Toumanoff, Cyril (1963). Studies in Christian Caucasian History. Washington, District of Columbia: Georgetown University Press. [6]