Pojdi na vsebino

Kumrovec

Kumrovec
Kumrovec se nahaja v Hrvaška
Kumrovec
Kumrovec
Geografska lega na Hrvaškem
46°5′N 15°41′E / 46.083°N 15.683°E / 46.083; 15.683
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaKrapinsko-zagorska županija Krapinsko-zagorska županija
ObčinaKumrovec
Nadm. višina
179 m
Prebivalstvo
 (2001)
  Skupno304
Poštna številka
49295 Kumrovec
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Kumrovec je vas in istoimenska občina v Krapinsko-zagorski županiji na Hrvaškem. Leži v obmejnem pasu s Slovenijo ob reki Sotli. Po podatkih iz leta 2001 ima Kumrovec 304 prebivalce, občina pa 1854 prebivalcev.

Kumrovec je najbolj poznan kot rojstni kraj predsednika Jugoslavije, Josipa Broza - Tita (1892–1980). Rojstna hiša, zgrajena leta 1860 kot prva z zidaki pozidana hiša v Kumrovcu, je od leta 1953 Muzej maršala Tita. Pred njo stoji njegov bronasti kip, delo Antuna Augustinčića (1900–1979). Rojstna hiša se danes nahaja v sklopu etnološkega muzeja Staro selo z restavriranimi vaškimi hišami, zgrajenimi konec 19. stoletja. Rekonstrukcija in redekoracija 40-ih hiš in drugih kmetijskih objektov se je začela leta 1977.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Po raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja Daniela Siterja je v začetni fazi nemške okupacije slovensko-hrvaškega ozemlja med majem in junijem 1941 Občino Kumrovec poleg ostalih predelov zahodnega obrobja Hrvaškega Zágorja (Hum na Sotli, Prišlin, Druškovec, Brezno in Lupinjak) začasno okupirala nacistična Nemčija. Svastika je prvih nekaj tednov po aprilski zasedbi plapolala tudi v Kumrovcu. Okupirani čezmejni prostor je bil vrnjen Neodvisni državi Hrvaški (NDH) v sredini junija 1941. Takrat se je državna in okupacijska meja med Nemčijo in NDH dokončno vzpostavila po vodni liniji reke Sotle.[1][2]

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[3]
185718691880189019001910192119311948195319611971198119912001
214226235242250259278260264267275291328303304

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Siter, Daniel (26. avgust 2019). »Reka Sotla kot okupacijska meja med nemškim rajhom in NDH: primer občine Rogaška Slatina«. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino. Št. Letn. 67, št. 1 (2019). Zveza zgodovinskih društev Slovenije. str. 141-164. COBISS 69148258. ISSN 0023-4923. Pridobljeno 20. septembra 2023.
  2. Siter, Daniel (2023). Rogaška Slatina pod kljukastim križem: zdravilišče med okupacijo 1941-1945 (2. (dopolnjena, spremenjena in razširjena) izd.). Ljubljana: Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. str. 3-6, 55-61, 307-322. COBISS 143986691. ISBN 978-961-6192-89-7.
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]