Pojdi na vsebino

Pregrada

Pregrada
Pregrada se nahaja v Hrvaška
Pregrada
Pregrada
Geografska lega na Hrvaškem
46°9′51″N 15°45′3″E / 46.16417°N 15.75083°E / 46.16417; 15.75083
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaKrapinsko-zagorska županija Krapinsko-zagorska županija
MestoPregrada
Nadm. višina
187 m
Prebivalstvo
 (2001)
  Skupno1.654
Poštna številka
49218 Pregrada
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Pregrada je mesto na Hrvaškem s 1828 prebivalci (2011), ki upravno spada pod Krapinsko-zagorsko županijo, medtem ko (mestna) občina po podatkih iz istega leta šteje 6.600 ljudi.

Pregrada se v arhivskih listinah prvič omenja leta 1334. Kraj se je zaradi svoje ugodne lege začel v začetku 16. stoletja razvijati v pomembno trgovsko središče, leta 1857 pa je postal sedež okraja.

Leta 1818 zgrajena enoladijska župnijska cerkev Uznesenja Blažene Djevice Marije u nebo je pomemben spomenik klasicistične arhitekture. V cerkvi je velika slika Uznesenja Blažene Djevice Marije u nebo, delo dunajskega slikarja J. Zieglerja, na koru stojijo orgle, delo madžarskega mojstra F. Fochta, ki so bile med leti 1835 do 1854 postavljene v zagrebški stolnici, od koder so leta 1835 v Pregrado prenesli še oltarno sliko in klopi.[1]

V Pregradi se je leta 1892 pričela industrijska proizvodnja zdravil. Lekarnar Adolf Alfons Thierry de Chateauviex je postavil stavbo v kateri je odprl lekarno K anđelu čuvaru, v isti stavi pa pričel s proizvodnjo zdravil, ki je bila prva taka tovarna v jugovzhodni Evropi. De Chateauviexova tovarna je proizvajala več vrst zdravil, najbolj znani pa sta bili Thierryjev balzam in Thierryjevo centofilijsko mazilo.[1] Poleg proizvodnje zdravil sta v Pregradi obratovali še tiskarna in oddelek za embalažo. Zdravila iz Pregrade so bila znana po vsej Evropi in zaščitena s patenti v Londonu. De Chateauviex je poleg te tovarne imel proizvodnje obrate še v tridesetih mestih Evrope, med drugim tudi na Dunaju, Londonu in Zürichu.

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[2]
185718691880189019001910192119311948195319611971198119912001 2011
4286176356446417636256657438199501003111113911654 1828

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Hrvatsko zagorje. Turistička monografija. Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]