Oroslavje
Oroslavje | |
|---|---|
| 45°59′46″N 15°54′52″E / 45.99611°N 15.91444°E | |
| Država | |
| Županija | |
| Mesto | Oroslavje |
| Nadm. višina | 168 m m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 3.420 |
| Poštna številka | 49243 Oroslavje |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Oroslavje je mesto-občina na Hrvaškem, ki upravno spada pod Krapinsko-zagorsko županijo.
Kraj leži pod severnim pobočjem 1030 m visoke Medvednice (Zagrebačke gore) na 168 m absolutne višine, od Zagreba pa je oddaljeno 35 km.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselje se v arhivskih listinah omenja v 16. stoletju. Oroslavje je eden redkih zagorskih naselij, ki je imelo dva dvorca, oddaljena okoli 300 m. Dvorec Donje Oroslavje, ki ga obdaja velik park, je dal v 18. stoletju zgraditi Žigmund Vojković (Voykffy) v stilu poznobaročnega klasicizma in je eden najlepše ohranjenih baročnih zgradb v hrvaškem Zagorju.[1] Od dvorca Gornje Oroslavje pa se je ohranil le park z vhodnim portalom, ki še danes daje slutiti, da je tu stal razkošnen dvorec. Dvorec je do sredine 18. stoletja pripadal rodbini Čikulin, v baročnem stilu ga je preuredila družina Sermage. Od leta 1885. je bil v lasti družine Vranyczany, leta 1920. pa je prišel v last podjetnika Milana Prpića, ki je v njem odprl tovarno tekstila. Dvorec je leta 1949 pogorel. Baročna župnijska cerkev Blažene Djevice Marije je bila zgrajena v leta 1777. Ohranjena je prižnica iz sredine 18. stoletja. Delno so pa ohranjeni baročni kipi Matere Božje in Sv. Roka . Na stenah so baročne freske.[2]
Demografija
[uredi | uredi kodo]| Pregled števila prebivalcev po letih[3] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 702 | 879 | 1036 | 1134 | 1028 | 1129 | 1186 | 1751 | 2034 | 2027 | 2385 | 2780 | 3109 | 3503 | 3420 |
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hrvatska enciklopedija . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
- ↑ Hrvatsko zagorje. Turistička monografija. Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]|postna=49243