Kropa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Za druge pomene glej Kropa (razločitev).
Kropa
Kropa view 26102009 43.jpg
Kropa se nahaja v Slovenija
Kropa
Kropa
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′30.25″N 14°12′18.58″E / 46.2917361°N 14.2051611°E / 46.2917361; 14.2051611Koordinati: 46°17′30.25″N 14°12′18.58″E / 46.2917361°N 14.2051611°E / 46.2917361; 14.2051611
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGorenjska
ObčinaRadovljica
Površina
 • Skupno4,9 km2
Nadm. višina
493,6 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno757
 • Gostota150 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
4245 Kropa
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Kropa - Trško naselje
LegaObčina Radovljica
RKD št.296 (opis enote)[2]
Razglasitev NKD25. december 1953


Lega kraja v Atlasu okolja

Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica. Naselje se deli na »Zgornji konec« (Kotel), »Srednji konec« (Plac) in novo »Stočje«.

Slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti. Kropa je od Radovljice oddaljena 13 km. Skozi naselje teče hudourniški potok Kroparica, ki se izliva v potok Lipnica. Kroparica ima amfiteatrsko povirje z močnim kraškim izvirom. Hudourniški značaj Kroparice je tudi etimološko jedro imena naselja in potoka: na odseku svojega toka skozi naselje se v deževnih obdobjih peni kakor »krop« (vrela voda).

Kropa se je razvila, ker so bili tu na voljo vodna energija, lesno oglje in železova ruda na Jelovici. Železarstvo, živo vse od keltske dobe, je konec prejšnjega stoletja zaradi razvoja sodobnejše črne metalurgije zamrlo. Industrija (tovarna Plamen) je po letu 1945 izpodrinila tudi ročno žebljarstvo. Prebivalci so zaposleni še v umetnostni kovaški obrti.

Zgodovino kroparskega železarstva in fužinarstva lahko spoznamo v Kovaškem muzeju, ki se nahaja v Klinarjevi hiši (Kropa 10), zgrajeni v 17. stoletju in vigenjcu Vice. Sicer pa so ročno izdelani kovaški predmeti v naselju zelo prisotni. Najbolj so opazne raznolike ulične svetilke, pa tudi železni zmaj, opasani kamen itd.

V naselju se nahajata baročna župnijska cerkev svetega Lenarta in podružnična cerkev Matere Božje.

Iz Krope vodi več pohodnih poti na Vodiško planino na Jelovici, na Jamnik preko Barigle ali po cesti ter dalje na razgledno točko Bela peč, od koder je lep razgled na Nemilje, Jamnik, Kranj itd.

Pomembne osebnosti[uredi | uredi kodo]

V Kropi rojeni znani Slovenci so:

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • PogledNaKropoSKapelice.JPG
  • Kropa1.JPG
  • Kropa2.JPG
  • Kropa3.JPG
  • Pogled vzdolž toka Kroparice

    Pogled vzdolž toka Kroparice

  • Potok Kroparica

    Potok Kroparica

  • Župnijska cerkev sv. Lenarta

    Župnijska cerkev sv. Lenarta

  • podružnična cerkev Matere Božje

    podružnična cerkev Matere Božje

  • Slovenska peč - plavž iz poznega srednjega veka

    Slovenska peč - plavž iz poznega srednjega veka

  • Potok Kroparica v Kropi

    Potok Kroparica v Kropi

  • Potok Kroparica pri Slovenski peči

    Potok Kroparica pri Slovenski peči

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 296". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kropa
Stub icon

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kropa&oldid=5778039«