Kropa
Kropa | |
|---|---|
| Koordinati: 46°17′30.25″N 14°12′18.58″E / 46.2917361°N 14.2051611°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Gorenjska |
| Občina | Radovljica |
| Površina | |
| • Skupno | 4,9 km2 |
| Nadm. višina | 493,6 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 756 |
| • Gostota | 150 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 4245 Kropa |
| Zemljevidi | |
Kropa - Trško naselje | |
| Lega | Občina Radovljica |
| RKD št. | 296 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NKD | 25. december 1953 |
Lega kraja v Atlasu okolja
Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica. Naselje se deli na »Zgornji konec« (Kotel), »Srednji konec« (Plac) in novo »Stočje«.
Slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti. Kropa je od Radovljice oddaljena 13 km. Skozi naselje teče hudourniški potok Kroparica, ki se izliva v potok Lipnica. Kroparica ima amfiteatrsko povirje z močnim kraškim izvirom. Hudourniški značaj Kroparice je tudi etimološko jedro imena naselja in potoka: na odseku svojega toka skozi naselje se v deževnih obdobjih peni kakor »krop« (vrela voda). Huda povodenj z zemeljskimi plazovi je Kropo in okoliške kraje prizadela večkrat (1901, 1934, 2007).
Kropa se je razvila, ker so bili tu na voljo vodna energija, lesno oglje in železova ruda na Jelovici. Železarstvo, živo vse od keltske dobe, je konec dvajsetega stoletja zaradi razvoja sodobnejše črne metalurgije zamrlo. Industrija (tovarna Plamen) je po letu 1945 izpodrinila tudi ročno žebljarstvo. Prebivalci so zaposleni še v umetnostni kovaški obrti.
Zgodovino kroparskega železarstva in fužinarstva lahko spoznamo v Kovaškem muzeju, ki se nahaja v Klinarjevi hiši (Kropa 10), zgrajeni v 17. stoletju in vigenjcu Vice. Sicer pa so ročno izdelani kovaški predmeti v naselju zelo prisotni. Najbolj so opazne raznolike ulične svetilke, pa tudi železni zmaj, opasani kamen itd.
V naselju se nahajajo baročna župnijska cerkev svetega Lenarta in podružnična cerkev Matere Božje, trgovina, gostilna Pri jarmu, ambulanta, kulturni dom. Kropa ima svojo poštno številko 4245, najbližja poštna urada sta v Kamni Gorici in v Podnartu.
Iz Krope vodi več pohodnih poti na Vodiško planino na Jelovici, na Jamnik preko Barigle ali po cesti ter dalje na razgledno točko Bela peč, od koder je lep razgled na Nemilje, Jamnik, Kranj itd.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prve omembe Krope so iz let 1481 (Khropa, Khroppa) in 1498 (Chrop, Chropp, Krupp). Prvi popis prebivalcev je iz leta 1754. Omenjata se Zgornja in Spodnja Kropa oz. Zgornje in Spodnje Kladivo (Zgornja in Spodnja Fužina). Še sredi 19. stoletja je bil uradni naziv naselja Bergwerk Kropp (Fužina Kropa).
Med drugo svetovno vojno kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so bili v barakah nastanjeni Gospodarska komisija, komanda mesta Kranj, Varnostno-obveščevalna služba (VOS), partizanske oskrbovalne enote (kuhinja, mesarija), delavnice (krojaška, čevljarska, žebljarska, smučarska), tiskarna in kurirska postaja G-12. Ogrožale so jih zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki in na Brezjah. Prebivalstvo je bilo organizirano prek OF, KP, v Protifašistični ženski zvezi, Delavski enotnosti, Narodni zaščiti, v mladinski organizaciji in SKOJ-u, v pionirskem odredu. Delovala je partizanska šola, za partizane je ves čas vojne proizvajala tudi kovaška zadruga Plamen.
V drugi svetovni vojni je od 142 Kroparjev, ki so stopili v partizane (v Cankarjev bataljon, Gorenjski odred, Prešernovo brigado, Cankarjevo brigado), padlo 27, s pogrešanimi vred pa 37. Od šestih interniranih sta preživela samo dva, pet so jih Nemci ustrelili kot talce. Civilne žrtve so bile štiri, dva Kroparja sta padla v nemški vojski, pet pa so jih likvidirali partizani. Skupaj je bilo žrtev vojne med približno 600 prebivalcev Krope 8 % (Šmitek, 84).
Na ozemlju KS Kropa stoji 13 partizanskih spominskih obeležij, več kot polovica je vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine:
- ustanovitev Jelovške čete 29. julija 1941 na Vodicah[3]
- ustanovitev Cankarjevega bataljona 5. avgusta nad Vodicami[4] (to je tudi radovljiški občinski praznik)
- Partizanski dom na Vodiški planini s spominsko sobo in z reliefom Iveta Šubica[5]
- kurirska postaja G-12 in plošča trem padlim kurirjem pri Slovenski peči[6]
- obeležje Blažu Ažmanu v bregu nad Slovensko pečjo[7]
- spomenik Dušanu Pogačniku – Črtu nad Kropo[8]
- Milan Gašperšič, Barigla[9]
- Anton Jelovčan in Ciril Osterman, Kroparska gora[10]
- Janez Arh, nad cerkvijo sv. Lenarta[11]
- spomenik 10 talcem na križišču pred Kropo[12]
- osrednji spomenik žrtvam NOB z verzi Mateja Bora sredi Krope[13]
- plošča osmim padlim kovačem na pročelju kovačije UKO[14]
- plošča 50 padlim kovačem na tovarni Plamen [15]
Šest spominskih plošč obeležuje hiše pomembnih Kroparjev:
- pesnici Kristini Šuler
- slikarju Janezu Potočniku
- etnologu Zmagu Šmitku
- učitelju Marku Kovšci
- Župančičev napis Plamenu v avli kulturnega doma
- ustanovitvi žebljarske zadruge 1894 na stavbi Kovaškega muzeja
Kroparske osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Ivan Bertoncelj, partizan, častnik in prvoborec
- Joža Bertoncelj (1901-1976), kovaški mojster
- Anton Dermota, tenorist
- Rudi Finžgar, smučarski skakalec
- Egidij Gašperšič, skladatelj in pedagog
- Jože Gašperšič (1896-1964), gospodarstvenik, zadružnik in kulturni delavec
- Zlata Gašperšič Ognjanović, sopranistka
- Bine Kordež, ekonomist in poslovnež
- Kamilo Legat, slikar
- Dušan Petrač, fizik
- Simon Pirc, geolog
- Janez Potočnik, baročni slikar
- Janez Potočnik, ekonomist in politik
- Janez Šmitek, zgodovinar
- Mirko Šušteršič, gozdar in urednik Lovca
- Lojze Žabkar, duhovnik
Galerija
[uredi | uredi kodo]- Miljavčeva hiša
- Pogled vzdolž toka Kroparice
- Potok Kroparica
- Župnijska cerkev sv. Lenarta
- podružnična cerkev Matere Božje
- Upodobitev Janeza Vajkarda Valvasorja v knjigi Slava vojvodine Kranjske
- Slovenska peč - plavž iz poznega srednjega veka
- Potok Kroparica v Kropi
- Potok Kroparica pri Slovenski peči
- Spomenik 10 talcem pri odcepu za Kropo
- Plošča Blažu Ažmanu nad Slovensko pečjo v Kotlu
- Poplava v Kropi 18. 9. 2007
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 296«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
- ↑ Partizanstvo.si
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Goran Lavrenčak: Kroparski kdo je kdo. Digitalni arhiv Radovljice.
- Goran Lavrenčak: Kropa – zgodovina. Digitalni arhiv Radovljice.
- Janez Šmitek: Kroparska kronika NOB. Radovljica, 1985.
- Miran Hladnik: Kroparski partizanski spomeniki. Wikiverza.
- Kropa na uradnem turističnem portalu Slovenia.info
- Kovaški muzej Kropa
- Kropa Arhivirano 2009-01-11 na Wayback Machine.
- Uko Kropa
- Prostorske slike Krope
- Rok Gašperšič, O loviščih, lovu in lovcih pod Jelovico, Lovska družina Kropa, 2011, 256 str. (COBISS)