Katarina Marinčič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Katarina Marinčič
Portret
Rojstvo25. junij 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (55 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicpisateljica

Katarina Marinčič (rojstni priimek Hieng), slovenska pisateljica, literarna zgodovinarka in prevajalka, * 25. junij 1968, Ljubljana.

Literarno ustvarjanje[uredi | uredi kodo]

S svojimi romani nadaljuje tradicijo meščanskega družinskega romana, ki ga je združila s slogovnimi lastnostmi modernizma, delno tudi postmodernizma. Roman Tereza (1989) je družinska saga. Mati v njem je daleč od cankarjanske podobe matere, saj je sebična in zapusti otroka. Nastopi tudi lik ženske, ki je povsem vdana moškemu in zaživi le v gospodinjsko-materinskem življenju. Ženska se tudi pojavlja v vlogi spakljive in brezdelne salonske dame. Njen drugi roman Rožni vrt (1992) parodira ljubezenski roman. Marinčič karikira žensko miselnost. V romanu so kičaste ženske, ki hrepenijo po življenju vzorne gospodinje. So nesamostojne in hrepeneče po možu.

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Prihaja iz umetniške družine, njen oče je pisatelj Andrej Hieng, sestra pa režiserka Barbara Hieng Samobor.[1]

Prozna dela[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. »Junaki: Jezik, Tekst, Ustvarjanje«. www.dnevnik.si. 10. februar 2015. Pridobljeno 22. aprila 2023.
  2. »Katarina Marinčič«. Beletrina.si. Pridobljeno 22. aprila 2023.
  • Aleksandra Lutar Ivanc: Album slovenskih književnikov; Mladinska knjiga, 2006. (COBISS)
  • Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva; Državna založba Slovenije, 2001.
  • Dijana Matković: Nagrajenci preteklih let. V: Pogledi: posebna izdaja ob mednarodnem festivalu zgodbe Fabula. 28. april 2010. Str. 3.