Kanadsko arktično otočje
 | |
| Geografija | |
|---|---|
| Lega | Kanada |
| Sosednja vodna telesa | Arktični ocean, Beaufortovo morje (Z), Lincolnovo morje (V), Hudsonov zaliv (J) |
| Število otokov | 36.563 |
| Večji otoki | Baffinov otok, Viktorijin otok, Ellesmere |
| Površina | 1.407.770[1] km2 |
| Dolžina | 2.400 km |
| Širina | 1.900 km |
| Province in ozemlja Kanade | Severozahodna ozemlja Nunavut Jukon Nova Fundlandija in Labrador |
| Demografija | |
| Prebivalstvo | 23.073 (leta 2021) |
| Gostota | 0,0098 preb./km2 |
Kanadsko arktično otočje (eksonim je Arktični arhipelag) je otočje v Arktičnem oceanu, večinoma znotraj arktičnega kroga na skrajnem severu Severne Amerike, ki ga sestavlja 36.563 večjih in manjših otokov s skupno površino 1.407.770 km². Razprostira se od Beaufortovega morja na zahodu v dolžini približno 2400 km vzhodno do Grenlandije (ter Lincolnovega morja) in od visoke Arktike na severu (najsevernejša točka na otoku Ellesmere je oddaljena 769 km od severnega tečaja) do konca Hudsonovega zaliva, ki se zajeda globoko proti jugu Kanade.
Je pod upravo Kanade in tvori pretežni del ozemlja severne Kanade, od tega večinoma province Nunavut, pa tudi dela Severozahodnih ozemelj.[2] Naselje Iqaluit na južni obali Baffinovega otoka je glavno mesto dežele Nunavut. Poselitev je zaradi odročne lege in ostrega podnebja skromna, večina od okrog 14.000 prebivalcev je Inuitov, ki živijo v razpršenih naseljih na južnem delu otočja, razen njih pa je še nekaj vladnega in vojaškega osebja v stalnih oporiščih. Večina otokov je povsem nenaseljenih, med njimi Devon, ki je največji nenaseljen otok na svetu.
Na otočju se kažejo nekateri učinki podnebnih sprememb,[3][4] nekatere računalniške ocene kažejo, da bo taljenje ledu do leta 2100 prispevalo 3,5 cm k dvigu morske gladine.[5]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Okoli leta 2500 pr. n. št. so prvi ljudje, Paleo-Eskimi, prispeli na otočje s kanadske celine. Med letoma 1000 in 1500 n. št. so jih nadomestili Thule, ki so predniki današnjih Inuitov.
Britanske zahteve po otokih, britanskih arktičnih ozemljih, so temeljile na raziskovanjih Martina Frobisherja v 1570-ih. Kanadska suverenost je bila prvotno (1870–80) le nad deli otokov, ki so se izlivali v Foxe Basin, Hudsonov zaliv in Hudsonov preliv. Kanadska suverenost nad otoki je bila vzpostavljena do leta 1880, ko jih je Velika Britanija prenesla na Kanado.[6] Okrožje Franklin – ustanovljeno leta 1895 – je obsegalo skoraj celotno otočje. Okrožje je bilo razpuščeno ob ustanovitvi Nunavuta leta 1999. Kanada zahteva vse vodne poti Severozahodnega prehoda kot kanadske notranje vode; vendar pa večina pomorskih držav te vode obravnava kot mednarodne vode. Nesoglasje glede statusa prehodov je sprožilo zaskrbljenost Kanade glede izvrševanja okoljske zakonodaje, nacionalne varnosti in splošne suverenosti. Vzhodno od otoka Ellesmere, v prelivu Nares, leži otok Hans, katerega lastništvo si po desetletjih trajajočem sporu delita Kanada in Danska.[7]
Geografija
[uredi | uredi kodo]
Otočje se razteza približno 2400 km vzdolžno in 1900 km od celine do rta Columbia, najsevernejše točke na otoku Ellesmere. Na zahodu ga omejuje Beaufortovo morje, na severozahodu Arktični ocean, na vzhodu Grenlandija, Baffinov zaliv in Davisov preliv, na jugu pa Hudsonov zaliv in kanadska celina. Različni otoki so med seboj in od celine ločeni z vrsto vodnih poti, ki so skupno znane kot Severozahodni prehod. Dva velika polotoka, Boothia in Melville, se raztezata proti severu od celine. Najsevernejša skupina otokov, vključno z otokom Ellesmere, je znana kot Otoki kraljice Elizabete in so bili prej znani kot Parryjevi otoki.
Arhipelag sestavlja 36.563 otokov, od katerih jih je 94 razvrščenih kot večji otoki, večji od 130 km² in pokrivajo skupno površino 1.400.000 km². Leta 2021 je bilo skupno prebivalstvo vseh otokov v Arktiki 23.073.
Otoki
[uredi | uredi kodo]Od otokov jih je 94 v kategoriji velikih otokov (nad 130 km²), šest pa se jih uvršča med 30 največjih otokov na svetu. Največji med njimi je Baffinov otok, ki je s 507.451 km² največji kanadski otok in peti največji na svetu.
| Ime | Lega* | Površina | Mesto | Prebivalstvo (2021) | |
|---|---|---|---|---|---|
| Svet | Kanada | ||||
| Baffinov otok | NU | 507.451 km² | 5 | 1 | 13.039 |
| Viktorijin otok | NT, NU | 217.291 km² | 8 | 2 | 2168 |
| Ellesmere | NU | 196.236 km² | 10 | 3 | 144 |
| Banksov otok | NT | 70.028 km² | 24 | 5 | 104 |
| Devon | NU | 55.247 km² | 27 | 6 | 0 |
| Otok Axla Heiberga | NU | 43.178 km² | 32 | 7 | 0 |
| Melvillov otok | NT, NU | 42.149 km² | 33 | 8 | 0 |
| Southamptonov otok | NU | 41.214 km² | 34 | 9 | 1038 |
| Otok waleškega princa | NU | 33.339 km² | 40 | 10 | 0 |
| Somersetski otok | NU | 24.786 km² | 46 | 12 | 0 |
| Bathurstov otok | NU | 16.042 km² | 54 | 13 | 0 |
| Otok princa Patricka | NT | 15.848 km² | 55 | 14 | 0 |
| Otok kralja Viljema | NU | 13.111 km² | 61 | 15 | 1349 |
| Otok Ellefa Ringnesa | NU | 11.295 km² | 69 | 16 | 0 |
| Bylotov otok | NU | 11.067 km² | 72 | 17 | 0 |
* NT = Severozahodni teritoriji, NU = Nunavut
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Atlas of Canada – Sea Islands«. Atlas.nrcan.gc.ca. 12. avgust 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2013. Pridobljeno 12. maja 2019.
- ↑ Marsh, James H., ed. 1988. "Arctic Archipelago" The Canadian Encyclopedia. Toronto: Hurtig Publishers.
- ↑ Thinning of the Arctic Sea-Ice Cover
- ↑ Arctic sea ice decline: Faster than forecast
- ↑ Wayman, Erin. »Canada's ice shrinking rapidly«. Science News.
- ↑ »Canada«. World Statesmen. Pridobljeno 30. junija 2016.
- ↑ Levin, Dan (7. november 2016). »Canada and Denmark Fight Over Island With Whisky and Schnapps«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 26. septembra 2019.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Dunbar, Maxwell J.; Adams, Peter (9. marec 2006). »Arctic Archipelago«. Canadian Encyclopedia. Pridobljeno 6. decembra 2016.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
