Severni tečajnik
Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta. Označuje mejo, severno od katere je Sonce vsaj enkrat na leto nad obzorjem vseh 24 ur v dnevu ter vsaj enkrat pod obzorjem vseh 24 ur v dnevu. Njegov položaj je spremenljiv, saj se nagib Zemljine vrtilne osi počasi spreminja (približno 2º v 40.000 letih);[1] na dan 5. junija 2016 je potekal 66°33′46.2″ severno od ekvatorja.[2] Preračunano v razdaljo se vsako leto premakne približno 15 m proti severu. Območju severno od arktičnega kroga pravimo Arktika.
Njegova ustreznica na južni polobli je južni tečajnik, ki obdaja Antarktiko.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Tečajnik je dolg približno 17.662 km.[3] Območje severno od njega je veliko približno 20 milijonov km² oz. 4 % zemeljskega površja.[4]
Poteka, od zahoda proti vzhodu, čez Arktični ocean, Skandinavijo, Severno Azijo, Severno Ameriko in Grenlandijo. Prečka ozemlje osmih držav: Norveške, Švedske, Finske, Rusije, Združenih držav Amerike (Aljaska), Kanade, Danske (Grenlandija in Ferski otoki) ter Islandije (otoček Grímsey severno od glavnega otoka).
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Berger, A.L. (1976). »Obliquity and Precession for the Last 5000000 Years«. Astronomy and Astrophysics. Zv. 51. str. 127–135. Bibcode:1976A&A....51..127B.
- ↑ »Obliquity of the Ecliptic (Eps Mean)«. Neoprogrammics.com. Pridobljeno 5. junija 2016.
- ↑ Maslin, Mark (2013). Climate: A Very Short Introduction. Oxford University Press. str. 10. ISBN 9780199641130.
- ↑ Marsh, William M.; Kaufman, Martin M. (2012). Physical Geography: Great Systems and Global Environments. Cambridge University Press. str. 24. ISBN 978-0-521-76428-5.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- severni oz. rakov povratnik
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |