Južna polobla

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor.
Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana).
Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu.
Južna polobla z južnega tečaja.

Júžna pólóbla (ali júžna hemisfêra) je del planeta, ki leži južno od njegovega ekvatorja. Na južni polobli Zemlje živi le 10 do 12 % svetovnega človeškega prebivalstva, zaradi česar je tudi onesnaženost tega dela planeta manjša.

Na južni polobli je pas ob vzporedniku, malo nad južnim tečajnikom, ki obdaja Antartiko, z zemljepisno širino od −60° do −50°, kjer ni kopnega. Takšnega območja na severni polobli ni, razen zelo ozkega pasu na Arktiki ob severnem tečaju, ki je pod ledom.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]