Pojdi na vsebino

Julija Bračič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Julija Bračič
Rojstvo24. januar 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Zgornje Poljčane
Smrt20. junij 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (81 let)
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpisateljica

Julija Bračič, slovenska pisateljica, * 24. januar 1913, Zgornje Poljčane, † 20. junij 1994.

Napisala je več povesti, ki temeljijo na tradiciji mohorjansko-večerniške proze.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Zaradi slabega gmotnega položaja se je morala po nižji gimnaziji odpovedati nadaljnjemu šolanju. Službovala je kot uradnica in kasneje vodila cvetličarno v Celju. Med 2. svetovno vojno je bila zaprta in izgnana na Hrvaško, kjer je sodelovala v NOB. Po vojni je bila invalidsko upokojena. Od leta 1953 do svoje smrti je živela pri Svetem Vidu v Malinski na otoku Krku.

Julija Bračič je pisala krajšo prozo in povesti. Opisovala je predvsem kmečko okolje na Štajerskem. Njene junakinje so ženske iz revnih okolij, ki iščejo srečo, a je ne najdejo, ali pa je ta le kratkotrajna. Za svojo prvo povest Razdrti mostovi, ki je izšla leta 1943, je prejela Finžgarjevo nagrado.

Proza - povesti

[uredi | uredi kodo]
  • Razdrti mostovi (1943)
  • Grenka roža (1944)
  • Zaprta vrata (1945)
  • Graščinski stradarji (1950)
  • F. Buttolo, Umrla pisateljica Julija Bračič, Večer 1994;
  • Spomin na pisateljico Julijo Bračič;
  • Pisateljica Julija Bračič (1913 - 1994);
  • Adrijan Lah, 1997: Mali pregled lahke književnosti. Ljubljana, Založba Rokus.