Josip Grgasović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Josip Grgasović
Rojstvo15. maj 1939({{padleft:1939|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (80 let)
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicskladatelj, dirigent, aranžer, pozavnist

Josip Grgasović, slovenski skladatelj, dirigent, aranžer in pozavnist, * 15. maj 1939, Makarska, Hrvaška.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Kot desetletni deček je leta 1949 začel pod vodstvom svojega prvega učitelja Franja Dominisa igrati pozavno na ventile v Gradski glazbi Makarska. V letih 1954-1958 je obiskoval in končal Vojaško glasbeno šolo v Vukovarju in med počitnicami in pozneje leta in leta igral ob posebnih prilikah v svoji matični godbi in je še sedaj njen častni član.

Od 1958 do 1960 je služboval kot vojaški godbenik v Tolminu in tudi sodeloval v amaterskem godalnem orkestru mesta Tolmin. Leta 1960 je dobil prekomando v Ilirsko Bistrico in se tam leta 1961 vključil v mestni pihalni orkester kot pozavnist in baritonist in kot pomočnik dirigenta Alojza Gartnerja Dorna, začel pisati razne priredbe za zabavne in pihalne orkestre.

Leta 1967 je dobil prekomando v Ljubljano kot solist na pozavni postal član enega najuspešnejših vojaških orkestrov v takratni Jugoslaviji. Takoj po prihodu v Ljubljano se je vključil v amaterski sindikalni orkester sodišča v Ljubljani, ki ga je vodil Pavle Brzulja in pozneje Lovrenc Arnič, vse do leta 1978. V istih letih je sodeloval kot baritonist in pozavnist v godbi pošte v Ljubljani in postal njen dirigent po gospodu Kavaliču od leta 1985-1986.

Od leta 1969 je obiskoval Akademijo za glasbo v Ljubljani na instrumentu pozavna in diplomiral leta 1973. Leta 1974 je prišel v Godbo milice (danes - Pihalni orkester Policije) kot solist na pozavni in takrat začel pisati svoje skladbe. V letih 1975-1979 je po Antonu Mehletu vodil Mengeško godbo, v letih 1989-1992 pa Postojnsko godbo.

Največje uspehe je do sedaj doživel s Pihalnim orkestrom Ljubljana Vič, katerega je z ostalimi ustanovitelji ustanovil in ga tudi to leto ob njegovi 35-letnici še zmeraj vodi. S tem orkestrom je leta 1988 na državnem tekmovanju v 3. težavnostni stopnji osvojil bronasto odličje. Leta 1992 na tekmovanju v 3. težavnostni stopnji v Grosupljem je osvojil zlato odličje. Leta 1993 v Žalcu v 2. težavnostni stopnji je z orkestrom osvojil zlato odličje kot najboljši orkester. Leta 1994 je z orkestrom v 1. težavnostni stopnji osvojil srebrno odličje v Krškem.

Leta 1995 je v Rivi del Garda v Italiji na mednarodnem tekmovanju osvojil bronasto odličje. Leta 1999 v 1. težavnostni stopnji na tekmovanju v Krškem osvojil bronasto odličje. Istega leta je v močni mednarodni konkurenci poljskih, čeških in slovenskih orkestrov v Ostravi osvojil srebrno odličje.

Leta 1996 je ustanovil pihalni orkester Ilirska Bistrica in ga vodil do 23. maja 2015, tudi s tem orkestrom je leta 2001 na tekmovanju v Svetem Antonu v 4. težavnostni stopnji osvojil zlato odličje. Leta 2002 v Ilirski Bistrici in leta 2005 na tekmovanju v 3. težavnostni stopnji osvojil srebrni odličji. 23. maja je dirigentsko palico predal svojemu nasledniku in bivšemu učencu Simonu Tomažiču.

Leta 2005 je v 1. težavnostni stopnji v Desklah in prav tako v mednarodni konkurenci v 1. težavnostni stopnji v Ostravi na Češkem s pihalnim orkestrom Vič-Ljubljana osvojil srebrni odličji. Pri JSKD RS in založbi Hartman je izdal skupaj več kot 10 lastnih skladb. V letu 2008 je na razpis JSKD Domžale dobil prvo nagrado za naj koračnico Mengeš 2008, ter delil drugo nagrado za skladbo: Suita za pihalni orkester, za katere skladbe je izdal razpis JSKD in ZSG.

Od leta 2011-2014 je bil, kot predstavnik Slovenije, član strokovne žirije na tekmovanju pihalnih orkestrov Srednje Evrope Blassmusikfest Mitteleuropa Split.

Dela[uredi | uredi kodo]

Avtorske skladbe za pihalni orkester:

  • Abeceda
  • Balkanela
  • Barjanska koračnica (3. nagrada na tekmovanju v Mengšu, 2011)
  • Bistričanka (3. nagrada, 2005)
  • Balada o mornarju (solo za alt saksofon in pihalni orkester)
  • Brkinc (1. nagrada na Festivalu narečnih pesmi v Il. Bistrici, 2000)
  • Florjana (suita)
  • Gasilska koračnica (2. nagrada na tekmovanju v Mengšu, 2005)
  • Havah Nagilah
  • Ilirika (rapsodija)
  • Jst ćm
  • Knezov Štradon (1. nagrada za Slovensko naj koračnico v Mengšu, 2008)
  • Morje (rapsodija)
  • Na zavrteh (koračnica; 4. nagrada na tekomovanju v Mengšu, 2009)
  • Od Trnovga do Bistrca (koračnica)
  • Pod Golovcem (koračnica; 2. nagrada na tekmovanju v Mengšu, 2007)
  • Pod stražco (polka)
  • Samba mediterana
  • Sovič (koračnica)
  • Suita za pihalni orkester (2. nagrada za slovensko naj skladbo, 2008)
  • Šimatorje (balada)
  • Šjor File Poštjer (trantella)
  • Trije mušketirji (skladba za trio trobent in orkester)
  • Trije plesi
  • Večer za mamico
  • Zemir Atik
  • Ciganski ples (solo za pozavno in pihalni orkester)
  • Dalmatinska rapsodija
  • Igrivi saksi ( solo za saksofone in pihalni orkester)
  • Jutri bo lepši dan (solo za alt saksofon in pihalni orkester)
  • Po Ljubljanici
  • Potrsakla to bo turoflabarten (Naša polka)
  • Stara polka (solo za trobento in pihalni orkester)
  • Zaplešimo (solo za bariton in pihalni orkester)

Klapske pesmi:

  • Makarsko mila
  • Triptih srdeli
  • Trnovska fara

Skladbe za pozavno in klavir:

  • Ciganski ples
  • Izza Biokova
  • Mister mediterano
  • Na kantunu
  • Od potoka do umca
  • Pesmica
  • Racman pleše
  • Romantični trombon
  • Veseli pozavnist
  • Zaplešimo

Skladbe za trobento in klavir:

  • Bikoovski eho
  • Hrepenenje
  • Igrajmo se
  • Kukavica
  • Marineta
  • Petelin
  • Ples
  • Ples na Vidmu
  • Preludij
  • Serenada
  • Stara polka
  • Veseli trobentač (zbirka 10 skladb za klavir in trobento; založba Hartman)

Skladbe za tenor bariton in klavir:

  • Igra
  • Na Golovcu
  • Peškera

Skladbe za rog in klavir:

  • Dobro jutro
  • Kuža laja
  • Maček Pafi

Skladbe za tubo in klavir:

  • Medved Brundo
  • Medvedek Čočo
  • Tuba igra

Priredbe skladb za Dalmatinske klape:

  • Nikica Kalogjera: Ko bila si pegasto dekle
  • S. in V. Avsenik: Slovenija, odkod lepote tvoje

Priredbe za komorne zasedbe:

  • Havah Nagilah (alt saksofon, kitara, bariton)
  • Havah Nagilah (trobenta, rog, pozavna, bariton)
  • Od Trnovga do Bistrca (trio)
  • Od Trnovga do Bistrca (kvartet pozavn)
  • Jakob Aljaž: Po jezeru (kvartet pozavn)
  • Franz Gruber: Sveta noč (trio)
  • Šimatorje (kvartet klarinetov)
  • Šimatorje (komorni godalni ansambel)

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Za svoje delo na področju kulture je dobil številna priznanja:

  • Jubilejno priznanje JSKD, za več kot 55 let dela na področju godbeništva,
  • Plaketa Bojana Adamiča za življenjsko delo od Zveze Slovenskih Godb,
  • Zlati križec CISM mednarodne federacije Pihalnih orkestrov,
  • Zlata medalja in nagrada občine Ilirska Bistrica,
  • Priznanje Občine Domžale,
  • Jugoslovansko odličje,
  • Orden dela s srebrnimi venci,
  • Zlato priznanje ZKD Ljubljana,
  • Jubilejno priznanje JSKD RS ob 25-letnici Pihalnega orkestra Vič,
  • Bronasti častni znak ZSG,
  • Zlato medaljo ZSG,
  • Zahvalnica 1. festivala klapske svečanosti uz mandoline i gitare Makarska, kjer sodeluje kot član strokovne žirije, ter mnoga druga priznanja.