Johannes de Jong

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Johannes de Jong
Portret
Rojstvo10. september 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2]
Nes, Ameland[d]
Smrt8. september 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2] (69 let)
Amersfoort[d]
DržavljanstvoFlag of the Netherlands.svg Kraljevina Nizozemska[d]
Poklicteolog, duhovnik, član odporniškega gibanja
Coat of arms of Johannes de Jong.svg

Johannes de Jong, nizozemski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 10. september 1885, Nes, Ameland, † 8. september 1955.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

15. avgusta 1908 je prejel duhovniško posvečenje.

3. avgusta 1935 je bil imenovan za nadškof pomočnika Utrechta in za naslovnega nadškofa Rhusiuma; 12. septembra istega leta je prejel škofovsko posvečenje. 6. februarja 1936 je nasledil nadškofovski položaj.

18. februarja 1946 je bil povzdignjen v kardinala in imenovan za kardinal-duhovnika S. Clemente.

Med Drugo svetovno vojno[uredi | uredi kodo]

Johannes de Jong je bil odločen protinacist. Dejal je, da ne želi biti drugi Innitzer [3], ki je ob Anšlusu Avstrije k Rajhu navdušeno pozdravil Hitlerja – za kar ga je Pij XI. poklical na odgovornost. De Jong pa je zapovedal svojim duhovnikom, da morajo odreči zakramente nizozemskim nacistom. [4]

Med Drugo svetovno vojno je bil eden glavnih voditeljev nizozemskega odpora zoper nemško-nacistično zasedbo Holandije. 26. julija 1942 so nizozemski škofje – vključno z nadškofom De Jongom, objavili pastirsko pismo, v katerem so javno obsodili odvajanje nizozemskih delavcev in Židov v Nemčijo. Nacisti so se maščevali z zajetjem čez 40.000 katoličanov židovskega porekla, vključno z Edito Steinovo. [5]

Vatikan si je vzel nizozemsko izkušnjo za svarilen zgled, in se je zatekel k molku med Holokavstom. [6] Po tem nemškem maščevanju je dejala sestra Pasqualina Lehnert, gospodinja in zaupnica Pija XII., da je bil papež prepričan o tem: če je škofovo oporekanje stalo 40.000 življenj, bi papeževo oporekanje terjalo po njegovem mnenju vsaj 200.000 nedolžnih življenj. Teh pa ni bil pripravljen žrtvovati; politiki, generali in diktatorji se lahko igrajo s človeškimi življenji – papež pa se ne more.[7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Michael Phayer: Pius XII: The Holocaust and the Cold War. 59, Indiana University Press, Bloomington & Indianapolis 2008. [8] ISBN 978-0-253-34930-9

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini:

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Jan de Jong — 2009.
  3. Theodor Innitzer (1875-1955) je postal 1911 predavatelj za novo zavezo na Dunajski univerzi, 1929/30 Sozialminister, 1932 dunajski nadškof, 1933 kardinal
  4. M. Phayer. Pius XII: The Holocaust and the Cold War. str. 59. 
  5. M. Phayer. Pius XII: The Holocaust and the Cold War. str. 54. 
  6. M. Phayer. Pius XII: The Holocaust and the Cold War. str. 55. 
  7. [1] od dne December 2017[slepa povezava] NEVER AGAIN AN EXAMINATION OF CATHOLIC-JEWISH RELATIONS IN LIGHT OF THE HOLOCAUST (Trevor Fleck JUPS Senior Thesis Georgetown University April 1, 2006 ). Accessed: 30 November 2012.
  8. [2]