Pojdi na vsebino

Jože Lipnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jože Lipnik
Rojstvo28. februar 1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (89 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicliterarni zgodovinar, pesnik, publicist, univerzitetni učitelj

Jože Lipnik, slovenski literarni zgodovinar, upokojeni univerzitetni profesor didaktike slovenskega jezika in književnosti, publicist, pesnik * 28. februar 1935, Rogaška Slatina

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral slovenščino in ruščino, na Filozofski fakulteti v Zagrebu pa je magistriral in doktoriral iz filologije/jezikoslovja in postal profesor za didaktiko. Od leta 1958 do 1970 je poučeval slovenščino na І. osnovni šoli, na obrtni šoli in na steklarski šoli v Rogaški Slatini. V letih 19581975 je bil pedagoški svetovalec za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Celju, do upokojitve leta 2002 pa je predaval metodiko slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Mariboru. Eno leto je bil gostujoči profesor na Univerzi na Dunaju in pol leta na Univerzi v Olomucu, kjer je postal častni član akademskega sveta. Predaval je na mednarodnih znanstvenih konferencah in na strokovnih srečanjih v okviru Evropskega združenja za izobraževanje učiteljev. Bil je član slovenske ministrske komisije za CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies), koordinator CEEPUS mreže SI-4 ter izvedenec za pedagoško področje pri Inšpektoratu Republike Slovenije za šolstvo in šport. Vodil je več znanstvenih konferenc in kot urednik izdal zbornike o Leopoldu Volkmerju, Francu Simoniču in Francetu Kidriču. Mednarodni javnosti je predstavil Trubarja, Slomška, Cankarja, Kosovela itd. V samozaložbi ureja zbirko Lipnik, v okviru katere izhajajo njegove in ženine pesniške in druge knjige. V Rogaški Slatini sta skupaj z ženo več kot desetletje vodila taborniški odred Zdravilni vrelci, vodil je komisijo za poimenovanje ulic in naselij, znan pa je tudi med planinci. Vodi Klub 4000+ in je pri svojih 70 letih že osvojil pet štiritisočakov, med njimi Mont Blanc, povzpel pa se je tudi na Kilimandžaro. Prejel je Zlati javorjev list Zveze tabornikov Jugoslavije, Red dela s srebrnim vencem, Zlato plaketo Univerze Maribor in plaketo Pedagoške fakultete Univerze Olomuc, kjer je častni član senata. Je častni občan Občine Rogaška Slatina.

Izbrana bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Metodika branja in dela z besedilom v osnovni šoli: metodika branja. Maribor: Pedagoška fakulteta, 1992. (COBISS)
  • Metodika govorne vzgoje: priročnik za delo vzgojiteljic in staršev. Maribor: Obzorja, 1993. (COBISS)
  • Mali čvek: zbirka besedil h knjigi Metodika govorne vzgoje. Maribor: Obzorja, 1994. (COBISS)
  • Leksikon domačih in tujih književnikov: priročnik za maturante. Maribor: Obzorja, 1995. (COBISS)
  • Stoji učilna zidana. Lesično: Osnovna šola Lesično, 1996. (COBISS)
  • Volkmerjev zbornik: referati s simpozija v Destniku. Maribor: Slavistično društvo, 1998. (COBISS)
  • Simoničev zbornik: gradivo s simpozija v Ivanjkovcih. Maribor: Slavistično društvo, 1999. (COBISS)
  • Kidričev zbornik: gradivo s simpozija v Rogaški Slatini. Maribor: Slavistično društvo, 2002. (COBISS)
  • Ulice in trgi Rogaške Slatine: razlaga imen. Rogaška Slatina: samozal., 2005. (COBISS)

Poezija

[uredi | uredi kodo]
  • »Lepo zaradi tebe je živeti«. Rogaška Slatina: samozal., 2002 (Zbirka Lipnik; 9). (COBISS)

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]