Jeziki v Sloveniji
.svg)
Slovenija je zgodovinsko stičišče slovanskih, germanskih, romanskih in uralskih jezikovnih in kulturnih regij,[1][2][3] zaradi česar je eno najbolj zapletenih stičišč jezikov v Evropi.[4] Uradni in državni jezik Slovenije je slovenščina, ki jo govori velika večina prebivalstva. Dva manjšinska jezika, in sicer madžarski in italijanski, sta priznana kot souradna jezika in zato ustrezno zaščitena v občinah, kjer živita manjšini.[5] Drugi pomembni jeziki so hrvaščina in njene različice ter srbščina, ki jih govori večina priseljencev iz drugih držav nekdanje Jugoslavije in njihovi potomci. Slovenija se uvršča med najboljše evropske države po znanju tujih jezikov. Najpogosteje se med tujimi jeziki poučujeta angleščina in nemščina, sledijo pa italijanščina, francoščina in španščina,[6] pa tudi ruščina. Kot manjšinska jezika na dvojezičnih območjih poučujeta madžarščina (dvojezični model šolstva) in italijanščina v posebnih šolah, namenjenih manjšini.
Slovensko prebivalstvo je v zadnjih desetletjih postalo vse bolj jezikovno raznoliko, vendar je še vedno relativno homogeno – slovenščina je bila leta 2002 prvi jezik 87,8 % prebivalcev.[6][7] Sledile so hrvaščina (2,8 %), srbščina (1,6 %) in srbohrvaščina (1,6 %). Italijanščina in madžarščina, ki ju varuje Ustava Slovenije, imata manjše število maternih govorcev.[7][8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »SOER: Predstavitev Slovenije«. Agencija Republike Slovenije za okolje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. januarja 2022. Pridobljeno 3. februarja 2011.
- ↑ Vinkler, Jonatan (2008). Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU (PDF). Koper: Fakulteta za humanistične študije. ISBN 978-961-92233-2-1. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. oktobra 2008.
- ↑ »Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije«. Uradni list. 6. julij 2001.
- ↑ Dular, Janez (2001). »Jezikovni položaj«. Vlada Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2010.
- ↑ »Ustava Republike Slovenije (URS)«. pisrs.si. Pridobljeno 8. januarja 2022.
- ↑ 6,0 6,1 »Mednarodni dan materinščine 2010«. Statistični urad Republike Slovenije. 19. februar 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2010.
- ↑ 7,0 7,1 Štrubelj, Dejan (2006). Primerjava narodne, verske in jezikovne sestave Slovenije: diplomsko delo (PDF). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. maja 2011.
- ↑ »Raziskava Položaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije vRS.pdf« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. oktobra 2011. Pridobljeno 8. januarja 2022.