Jakob I. Angleški

Kralj Jakob VI. in I.
škotski, angleški in irski kralj
Škotski kralj
Vladanje	24. julij 1567 – 27. marec 1625
Kronanje	29. julij 1567
Predhodnik	Marija I. Škotska
Naslednik	Karel I. Angleški
Angleški in Irski kralj
Vladanje	24. marec 1603 – 27. marec 1625
Kronanje	25. julij 1603
Predhodnik	Elizabeta I. Angleška
Naslednik	Karel I. Angleški
Rojstvo	19. junij 1566 grad Edinburg
Smrt	27. marec (6. april) 1625 (58 let) Theobalds House
Pokop	7. maj 1625 Westminstrska opatija
Potomci	Henrik Friderik, valižanski princ Elizabeta Bohemijska Margareta Stuart Karel I. Angleški Robert, vojvoda Kintyrejski Marija Stuart Sofija Stuart
Rodbina	Stuarti
Oče	Henry Stuart, lord Darnley
Mati	Marija I. Škotska
Religija	Anglikanizem

Jakob, kralj Anglije kot Jakob I. in kralj Škotske kot Jakob VI., * 19. junij, 1566, † 27. marec, 1625

Jakob je bil sin kraljice Marije Škotske in Henrika Stuarta, lorda Darnleya ter prapravnuk irskega lorda in angleškega kralja Henrika VII., zato je kasneje nasledil vse tri prestole - Angleškega, Irskega in Škotskega.

Ko je bil Jakob star trinajst mesecev, je zasedel škotski prestol po abdikaciji svoje matere Marije v njegovo korist. Dokler ni bil polnoleten, so v času njegovega vladanja v njegovem imenu vladali štirje regenti, vendar do leta 1583 ni imel popolnega nadzora nad vlado.

Leta 1603 je nasledil irsko in angleško kraljico Elizabeto I., ki je bila zadnja vladarica iz tudorske dinastije in je umrla brez potomca. Jakob je vladal vsem trem kraljestvom še nadaljnih 22 let do svoje smrti leta 1625. Obdobje njegovega vladanja je znano kot jakobska era.

Otroštvo

Jakob je bil edini sin Marije I. Škotske in njenega drugega moža, Henrika Stuarta, lorda Darnleya. Njegova starša sta bila pravnuka kralja Henrika VII. Angleškega in vnuka Margarete Tudor, starejše sestre kralja Henrika VIII.. Marijino vladanje na Škotskem je bilo nezanesljivo, saj sta bila ona in njen mož rimokatoličana in sta se bojevala proti upornim protestantskim plemičem. Med neuspešnim zakonom Marije in Henrika, se je slednji na skrivaj zavezal upornikom in je tri meseca pred Jakobovim rojstvom načrtoval umor kraljičinega privatnega tajnika, Davida Rizzia.

Jakob se je rodil 19. junija 1566 v Edinburškem gradu kot najstarejši sin in naslednik vladarice. S tem je dobil dva tradicionalna naziva: vojvoda Rothesaya ter princ in veliki stevard Škotske. Krščen je bil 17. decembra 1566 na katoličanski ceremoniji na gradu Stirling kot Karel Jakob (angleško Charles James). Njegovi botri so bili Karel IX. Francoski, Elizabeta I. Angleška in Emanuel Filibert, vojvoda Savoja. Med krstom Marija ni dovolila nadškofu, da bi mu pljunil v usta, kot je bila to navada. Botra Elizabeta je za darilo poslala veličastno zlato krstilnico.

Jakobov oče, Henrik, je bil ubit 10. februarja 1567 v Edinburghu. Eden od razlogov umora je lahko maščevanje Rizzijove smrti. Jakob je podedoval očetova naziva vojvoda Albanyja in grof Rossa. Njegova mati Marija je bila že tako ali tako nepopularna in njena poroka z Jakobom Hepburnom, 4. grofom Bothwellskim, ki je bil osumljen umora Henrika, je povečala slab vtis na njej.

Jakob je iz Henrika VII. izviral po dveh linijah:

• Henrik VII. Angleški → Margareta Angleška → Jakob V. Škotski → Marija I. Škotska → Jakob VI. in I.
• Henrik VII. Angleški → Margareta Angleška → Margareta Douglas → Henrik Stuart → Jakob VI. in I.

Kralj Škotske

Portret naslikan leta 1586

Junija 1567 so protestantski uporniki aretirali Marijo in jo zaprli v grad Loch Leven. Od takrat naprej nikoli več ni videla svojega sina. 24. julija je bila prisiljena abdicirati v korist svojemu sinu Jakobu, ki je bil takrat star eno leto, in imenovati svojega nezakonskega polbrata, Jakoba Stewarta, grofa Morayskega, za regenta.

Dne 29. julija 1567, pri starosti trinajstih mesecev, je bil Jakob v Stirlingu okronan za Jakoba VI. Marija Stuart je bila 19. maja 1568 prisiljena zapustiti Škotsko pod zaščito svoje sestrične Elizabete Angleške, ki jo je takoj, ko je prečkala mejo, zaprla.

Skrbništvo Jakoba je bilo zaupano grofu in grofici Marski in vzgojen je bil v duhu škotske protestantske cerkve. Med Jakobovim otroštvo in mladostjo na Škotskem je v njegovem imenu vladalo več regentov; po umoru njegovega strica je na mesto regent prišel njegov dedek, ki je tudi hitro bil umorjen. Za njegovo izobrazbo je bil zadolžen škotski zgodovinar in pesnik, George Buchanan, ki je mladega kralja redno izpostavljal pretepanju, vendar je zaradi njega Jakob pridobil odlično izobrazbo in ljubezen do znanosti.

Zadnji Jakobov regent, lord Morton, je bil ubit leta 1581 in James je bil prisiljen prevzeti oblast pri petnajstih letih. Med samoupravo na Škotskem mu je bilo v največji izziv upor katoliškega plemstva leta 1588. To je privedlo do okrepitve protestantske škotske cerkve, ampak tudi do strpnega odnosa do katoliških upornikov, ker se je Jakob bal potencialnega verskega konflikta v sosednji Angliji, kjer je njegova botra vodil strpno versko politiko.

Odnosi z Anglijo

Kraljica Marija je bila po osemnajstih letih zapora v Tower of London strmoglavljena zaradi udeležbe na Babingtonu, katere cilj je bil strmoglavljenje Elizabete, in 8. februarja 1587 obsojena na obglavljenje. Jakob je za kratek čas prekinil diplomatske odnose z Anglijo, kasneje pa je dejal, da "Škotska nikoli ne bi bila združena, če bi [Marija I.] ostala v mojem življenju".

S sklenitvijo pogodbe v Berwicku leta 1586 med Škotsko in Anglijo sta se ti dve državi želeli zavarovati pred morebitnimi napadi katoliških držav. Jakob in Elizabeta sta postala zaveznika. Obljubila sta si vojaško pomoč, če bi to bilo potrebno, v konfliktu s Španijo. Čeprav so pravno bili, z odlokom Henrika VIII., potomci Margarete Tudor izključeni iz nasledstva na angleški prestol, tako da Škoti ne bi zavladali Angliji, je Jakob izpostavil svojo pravico do dedovanja na angleški prestol, ker je bil Elizabetin najbližji živeči sorodnik. Elizabeta ga vseeno nikoli ni razglasila za njenega naslednika, ker se je bala, da bi ta odločitev lahko ogrozila njen položaj vladarja.

Zakon

Kraljica Ana

V mladosti je bil Jakob hvaljen zaradi svojega pomanjkanja zanimanja za ženske in zunajzakonske odnos, namesto katerih pa je raje preživel v moški družbi. Po Marijini usmrtitvi se je na Škotskem zmanjšal vpliv katoliškega plemstva in položaj protestantov se je okrepil še z Jakobovo poroko s princeso Ano Dansko, mlajšo hčer kralja Friderika II. Poroka med 23-letnim kraljem in štirinajstletno princeso se je odvila 23. novembra 1589 v Oslu, po čimer so Ani vremenske razmere preprečile plovbo na Škotsko.

Ko se je Jakob z ladjo vrnil domov s poroke na Norveškem, se je udeležil sojenja več ljudem, ki so bili obtoženi čarovništva, rekoč, da so z magijo povzročili nevihto, ki naj bi potopila kraljevsko ladjo. Kot je bilo to v tistem času, je bil Jakob obseden z demonom in je tudi sam napisal razpravo o demonologiji. V tem obdobju je bilo na Škotskem veliko ljudi obsojenih na smrt zaradi čarovništva.

Jakobova žena je rodila sedem otrok, od katerih so trije preživeli otroštvo:

• Henrik Frederik, valižanski princ (19. februar 1594 – 6. november 1612). Umrl je star 18 let.
• Elizabeta (19. august 1596 – 13. februar 1662). Leta 1613 se je poročila s Frederickom V. Palatinskim. V zakonu se jima je rodilo 13 otrok. Umrla je stara 65 let.
• Margareta (24. december 1598 – marec 1600). Umrla je stara eno leto.
• Karel I. (19. november 1600 – 30. januar 1649). Leta 1625 se je poročil s Henrieto Marijo. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok. Bil je naslednik Jakoba I. Pri 48. letih je bil obglavljen.
• Robert Bruce, vojvoda Kintyrejski (18. januar 1602 – 27. maj 1602). Umrl je star štiri mesece.
• Marija (8. april 1605 – 16. december 1607). Umrla je stara 2 leti.
• Sofija (junij 1607). Umrla je okoli 48 ur po rojstvu.

Kralj Škotske, Anglije in Irske

V zadnjih letih Elizabetinega življenja je Jakob vzdrževal stike z njenim glavnim ministrom Robertom Cecilom, ki je pripravljal Jakobovo oznanilo. Nekaj ur po smrti svoje sestrične in botre kraljice Elizabete I., v zgodnjih jutranjih urah 24. marca 1603, se je sestal s kraljevim svetom, ki se je moral odločiti, kdo bo podedoval angleško krono, in razglasiti novega vladarja. Do poldneva je bil v Londonu objavljen Jakobov prihod na prestolu. Jakob je takoj odšel v London, glavno mesto svojega novega kraljestva, kjer so ga pozdravili ljudje, zadovoljeni, da je razglasitev novega vladarja minila brez invazije in nemirov. Jakob in njegova žena Ana sta bila okronali za kralja in kraljico Anglije 25. julija 1603 v Westminstrski opatiji.

Kljub temu, da so ga v Angliji toplo pozdravili, se je Jakob v prvih dveh letih svojega vladanja ukvarjal z dvema katoliškima zarotama. Oboji sta se neuspešno končali in njihovi izdajatelji so bili izgnani skupaj z vsemi katoliškimi učenjaki, čeprav se je splošna strpnost nadaljevala.

Ko je Jakob prevzel prestol, sta Škotska in Anglija ostali ločeni državi, toda prvič sta bili združeni pod istim vladarjim v personalno unijo. Jakob je načrtoval pravno združenje Anglije in Škotske v okviru nastanka ene same države, ki jo je imenoval Velika Britanija, vendar se je njegova ideja srečala z opozicijo v obeh kraljestvih. Ne glede na to, da je parlament zavrnil njegovo idejo, se je Jakob neuradno nazival za kralja Velike Britanije.

Konflikti s parlamentom

Portret Jakoba leta 1606

Jakob je na Škotskem uporabljal precej plašen in pokorni škotski parlament, ki ni preveč vplival na Jakobovo vlado. Angleški parlament pa je imel veliko večjo moč kot škotski in večkrat je znal vplivati na vladavino monarha. Ko je Jakob na Škotskem vadil svoj avtokratski način vladanja, je nenehno prihajal v konflikt z angleškim parlamentom.

Pogoste konflikti s parlamentom so se dogajali iz več razlogov. Jakob je uvedel carine brez parlamentarnega soglasja. Takrat je leta 1606 parlament zavrnil, da bi se sprejel Jakobov predlog, ki bi omogočal prosto trgovino med Anglijo in Škotsko. Zaradi številnih konfliktov, ki so dosegli vrhunec leta 1611, zaradi novega načina obdavčitve in polnenja vse bolj prazne kraljeve blagajne, je Jakob istega leta razpustil parlament. Zanimivo je, da je Jakob, da bi zapolnil prazno državno blagajno, uvedel prakso plačevanja plemiških nazivov, tako da je naziv baroneta stal 1.080 funtov, naziv barona okoli 5.000 funtov, naziv vikonta okoli 10.000 funtov in naziv grofa okoli 20.000 funtov. Kot rezultat se je močno povečalo število plemičev in novih naziv za razliko od časa vladavine Elizabete, v katerem so si ljudje res morali zaslužiti naziv.

Ko je Jakobu umrl glavni kraljevi svetovalec leta 1612, je bil sam vključen v političnem boju s parlamentom. V tistem času so bile zaradi slabe finančne politike kraljeve zakladnice prazne in Jakob je leta 1614 pozval novoizvoljeni parlament, naj glasuje o uvedbi novih davkov. Ta parlament je prezrl kraljeve zahteve in zavrnil uzakonitev njegovega predloga in Jakob je bil znova prisiljen, da ga razpusti. Po tem je Jakob vladal brez parlamentu naslednjih sedem let.

Vprašanje vere

Portret Jakoba u obdobju od 1603 do 1609

Takoj ko je Jakob prišel na angleški prestol, se je začel soočati z verskimi konflikti v Angliji. Puritanci so s peticijo od njega zahtevali reformo Anglikanske cerkve. Jakob se je delno strinjal z njihovimi zahtevami, tako da dovolil novi uradni prevod Biblije, ki je bil pozneje znan kot Sveto pismo kralja Jakoba iz 1611.

Leta 1605 se je skupina katoliških skrajnežev pod vodstvom Roberta Catesbyja zarotila zoper Jakoba in je imela namero povzročiti eksplozijo v parlamentu in tudi ubiti Jakoba. Zarota je bila razkrinkana kot tudi svi njeni izvajajoči udeleženci.

Odnosi s Španijo

Na začetku svojega vladanja v Angliji leta 1604 je Jakob s Španijo podpisal pogodbo v Londonu, ki se je končalo dvajsetletno vojno med državama. Ker je bil ob koncu svojega vladanja soočen z resnimi finančnimi težavami, je Jakob poskušal skleniti zavezništvo s katoliško Španijo, tako da je edinega sina in dediča, bodočega Karla I., poskušal poročiti s hčerko španskega kralja, saj je menil, da bi mu z doto njegova nevesta pomagala priti ven iz finančne krize.

Ti načrti so mu prinesli nadaljnjo nepopularnosti med ljudmi, plemstvom in protestantskim krogom. Dejstvo je, da sta leta 1623 vojvoda Buckinghamski in princ Karel odpotovala v Madrid v poskusu, da bi zagotovila zakonsko zvezo med valižanskim princem in špansko infanto. Španski dvor je od njih zahteval, da se Karel spreobrne v katolicizem, kar je bilo odločno zavrnjeno brez nadaljnjih pogajanj. Angleži in Škoti so novico o neuspehu pogajanj sprejeli z navdušenjem.

Zadnja leta vladanja

Zadnja leta Jakobovega vladanja so pretekla z nadaljnjimi spopadi s parlamentom. Obeleženo je bilo več dogodkov vključno z izpostavljenim primerom Francisa Bacona, ki je v tistem času služil kot pravosodni minister. Bil je obtožen korupcije pri prodaji nazivov. Parlament, ki je bil z Jacobom v navzkrižju, je obsodil Bacona na zapor. Jacob ni nasprotoval, saj menil, da bo to pomirilo opozicijo. Toda na koncu ga je Jakob sam moral osvoboditi iz ujetništva in ga pomilosti.

Leta 1618 se je v Evropi začel velik spor med protestanti in katoličani, ki se imenuje tridesetletna vojna. Jakob je bil prisljen vstopiti v vojno na protestantski strani zaradi položaja Anglije kot največje protestantske države v Evropi. Iz tega razloga je v parlamentu izbruhnil nov spor glede večjih finančnih sredstev za vojaško pomoč Jakobovem zetu Frideriku. Kakor je parlament odtegnil Jakobu pomoč pod pogojem, da konča sporazum s Španijo, ga je Jakob ponovno razpustil.

Kraljica Ana je umrla 4. marca 1619 in bila pokopana v Westminstrski opatiji. Jakob je v starosti bolehal za demenco, vendar je do svoje smrti še vseeno držal vse vrvi oblasti v svojih rokah in ni dovolil vojne s Španijo. Umrl je 27. marca 1625 v palači Theobalds. Nasledil ga je sin Karel.

Dediščina

Zastava personalne unije med Anglijo in Škotsko

Kralj Jakob je zasnoval prvo zastavo personalne unije med Anglijo in Škotsko, ki združuje angleški rdeči križ svetega Jurija in škotski beli križ svetega Andreja v edinstveno zastavo, ki je temelj današnje zastave Združenega kraljestva.

Rodovnik

16. Matthew Stewart, 2. grof Lennoški

8. John Stewart, 3. grof Lennoški

17. Elizabeta Hamilton

4. Matthew Stewart, 4. grof Lennoški

18. John Stewart, 1. grof Athollski

9. Elizabeta Stewart

19. Eleanor Sinclair

2. Henrik Stewart, lord Darnley

20. George Douglas Agnuški

10. Archibald Douglas, 4. grof Anguški

21. Elizabeta Drummond

5. Margareta Douglas

22. Henrik VII. Angleški (= 26)

11. Margareta Tudor (= 13)

23. Elizabeta Yorška (= 27)

1. Jakob I. Angleški

24. Jakob III. Škotski

12. Jakob IV. Škotski

25. Margareta Danska

6. Jakob V. Škotski

26. Henrik VII. Angleški (= 22)

13. Margareta Tudor (= 11)

27. Elizabeta Yorška (= 23)

3. Marija I. Škotska

28. René II., vojvoda Lorraina

14. Claude, vojvoda Guiški

29. Philippa de Guelders

7. Marija Guiška

30. François, vojvoda Vendõmski

15. Antoinette de Bourbon

31. Marie de Luxembourg

Glej tudi

• seznam angleških kraljev

Jakob VI. Škotski & I. Aangleški Rodbina Stuart Rojen: 19. junij 1566 Umrl: 27. marec 1625
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Marija	Kralj Škotske 1567–1625	Naslednik:  Karel I.
Predhodnik:  Elizabeta I.	Kralj Anglije in Irske 1603–1625