Ivan Ivanji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ivan Ivanji
Portret
Rojstvo24. januar 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:24|2|0}}) (90 let)
Zrenjanin, Kraljevina Jugoslavija[1]
DržavljanstvoFlag of Serbia.svg Srbija
Poklicavtor, prevajalec, pisatelj

Ivan Ivanji (srbsko Иван Ивањи, * 24. januar 1929, Zrenjanin,Vojvodina, Srbija) je srbski pisatelj, prevajalec, novinar, pedagog in dramaturg. Znan predvsem po prevajanju in tolmačenju za nekdanjega predsednika bivše SFR Jugoslavije, Josipa Broza Tita.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ivan Ivanji se je rodil 24. januarja 1929 v židovski družini v srbskem delu Banata, natančneje v Zrenjaninu (prej: Veliki Bečkerek).

Njegova starša, oba zdravnika, so leta 1941 ubili Nemci. Ivan se je rešil, ko je pobegnil k sorodnikom v Novi Sad. Kljub uspešnemu pobegu so ga tri leta kasneje ujeli in zaprli v koncentracijsko taborišče. Vse do konca druge svetovne vojne je bil priprt v taboriščih Auschwitz in Buchenwald. Po vojni je končal srednjo tehnično šolo in se nato vpisal na študij arhitekture in germanistike v Beogradu.


Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja je bil osebni prevajalec in tolmač za nemški jezik Josipu Brozu Titu. To funkcijo je opravljal vse do Titovega zadnjega potovanja na Kubo. Poleg predsednika pa je prevajal tudi drugim državnim in partijskim funkcionarjem Jugoslavije. Aktiven je bil v jugoslovanskem gledališču in diplomaciji. V svoji bogati karieri se je poleg opravljanja dela pedagoga, novinarja in dramaturga ukvarjal tudi s književnostjo. Že kot mlad je pričel z objavljanjem svojih esejev, reportaž, pripovedk in dram. Izdane so bile tri pesniške zbirke, enajst romanov v srbščini, sedem romanov, prvotno napisanih v nemščini, tri zbirke kratkih zgodb in pravljic ter politični potopis, objavljen v Havani leta 1984. Poleg tega pa tudi televizijske in radijske drame, pesmi in prevodi. Prevajal je literarna dela iz nemščine in madžarščine v srbščino in iz srbščine v nemščino. Svoja dela je večinoma prevajal sam. Prevedena pa so tudi v druge jezike, med drugim v slovenščino, italijanščino, angleščino in slovaščino.


Od leta 1982 do 1988 je bil tudi generalni sekretar združenja jugoslovanskih pisateljev. Kot pisatelj se je največ ukvarjal z zgodovinsko tematiko. Slednjo je zajel predvsem v romanih Konstantin in Dioklecijan. Njegova preostala znana dela pa so še romani Das Kinderfräulein, Der Aschenmensch von Buchenwald, Čoveka nisu ubili, Na kraju ostaje reč, Preskakanje senke, Barbarosin Jevrejin u Srbiji, Balerina i rat in Guvernanta. V slednjem je upodobil Slovenko iz Vitanja, ki ga je v otroštvu učila nemščine.

Leta 2007 je napisal knjigo Titov prevajalec, v kateri so zbrane predvsem anekdote iz življenja političnih krogov v 60-ih in 70-ih 20. stoletja letih, v katerih se je tudi sam gibal. S svojo ženo živi na Dunaju in v Beogradu ter piše tako v srbščini kot v nemščini. Njegov sin Andrej Ivanji dela kot novinar za časopisa Der Standard in Vreme.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Dioklecijan. Beograd 1973
  • Na kraju ostaje reč. Beograd 1980
  • Smrt na Zmajevoj steni. Beograd 1982
  • Pisma iz Havane: statista na samitu. Beograd 1984
  • Konstantin. Beograd 1988
  • Ein ungarischer Herbst. Dunaj 1995
  • Barbarossas Jude. Dunaj 1996
  • Barbarosin Jevrejin u Srbiji. Beograd 1998
  • Der Aschenmensch von Buchenwald. Dunaj 1999
  • Balerina i rat. Beograd 2003
  • Titov prevodilac. Beograd 2005
  • Geister aus einer kleinen Stadt. Dunaj 2008
  • Staljinova sablja. Beograd 2009


Nagrade[uredi | uredi kodo]

  • Leta 2009 je prejel nagrado mesta Zrenjanin.

Viri[uredi | uredi kodo]



  1. Record #12076122X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.