Inštitut 8. marec

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Inštitut 8. marec (uradno: Zavod raziskovalni inštitut 8. marec)[1] je slovenska nevladna organizacija, ki svoje poslanstvo opredeljuje kot »prevpraševanje različnih oblik podrejenosti, predvsem na področju spola, ter postavljanje neenakopravnosti v širši družben okvir«.[2] Direktorica Inštituta je Nika Kovač.

Pregled[uredi | uredi kodo]

Inštitut 8. marec sta leta 2016[3] ustanovila Simon Maljevac in Nika Kovač.[4] Kot poslanstvo Inštituta je ob ustanovitvi Kovač opredelila boj za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo.[5]

Vodstvo in člani[uredi | uredi kodo]

Ob ustanovitvi je funkcijo ustanovitelja zavoda zavzel Maljevac[6][7] (sicer član in politik stranke Levica[8]), direktorica pa postala Nika Kovač.[5] Koordinator dogodkov Inštituta je novinar Mladine Luka Volk.[9]

Aprila 2022 je Maljevca na položaju ustanovitelja nasledila Alenka Kreč Bricelj.[10]

Financiranje[uredi | uredi kodo]

I8m za časa oktobra 2022 ni bil deležen javnega financiranja. Po besedah Nike Kovač so člani Inštituta do referenduma o zakonu o vodah delovali kot prostovoljci, nato pa so postopoma pričeli s profesionalizacijo in se pričeli prijavljati na razpise za financiranje, med drugim na razpis Guerrilla Foundation in Planned Parenthood.[11] Guerrilla Foundation je v letu 2021 Inštitutu podelil 30.000 € sredstev.[12]

Obtožbe o nezakonitem financiranju kampanj iz tujine

Podmladek SDS je I8m očital, da je I8m z sredsvi Guerrilla Foundation financiral referendumsko kampanjo o zakonu o vodah in s tem kršil volilno zakonodajo, ki prepoveduje financiranje kampanj iz tujine; I8m je na očitke odgovoril, da so donacijo prejeli nekaj šele mesecev po koncu omenjene kampanje in da je bila kampanja financirana iz ločenega namenskega računa drugega društva, računsko sodišče je maja 2023 pritrdilo, da I8m ni kršil volilne zakonodaje.[13]

Napadi na člane[uredi | uredi kodo]

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )

Dejavnost[uredi | uredi kodo]

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )

#Jaztudi[uredi | uredi kodo]

Februarja 2018 je pod okriljem Inštituta 8. marec stekla kampanja #jaztudi po vzoru mednarodnega gibanja proti spolnemu nasilju #metoo. Vzpostavili so spletno stran, na kateri so zbirali pričevanja žrtev spolnega nadlegovanja in nasilja.[14][15] Novembra 2021 je bilo na spletni strani zbranih 307 zgodb.[16]

Redefinicija kaznivega dejanja posilstva[uredi | uredi kodo]

2. februarja 2021 je Inštitut 8. marec v državni zbor vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja.[17] Redefinicija bi pomenila spremembo v model "samo ja pomeni ja". Po njihovem mnenju s tedanjim zakonom žrtve niso bile dovolj zaščitene, saj po besedah predstavnice Inštituta Kristine Kranjc: "To v praksi pomeni, da nista kaznovana uporaba zvijače, presenečenja žrtve, da ni žrtev ki spi, otrpne, ali drugače ni zmožna reči ne, pač storilec ne rabi uporabiti sile, ker se žrtev ne upira".[18]

Uspešno so zbrali 5000 podpisov, vendar je dan pred nameravano vložitvijo zakona v parlament, namesto tega vlada vložila svoj predlog sprememb. Inštitut je vladi očital, da so s tem izigrali žrtve in sporočili državljanom, da njihov podpis nima vrednosti. Ker z vladnim predlogom še niso bili seznanjeni, je njihov predlog v DZ vložila skupina opozicijskih poslancev iz vrst LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in Levice. V teh strankah so vladi očitali, da ni ravnala pošteno. Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da so – kljub drugačnim stališčem v preteklosti – tudi v njihov predlog vnesli model ja je ja. V opoziciji so potrdili možnost, da lahko pride tudi do združitve predlogov.[19] Ker je bil vladni predlog formalno pomanjkljiv, je parlamentarna procedura stekla za prvotni predlog.[20]

Sprememba zakona po modelu "samo ja pomeni ja" je bila 4. junija 2021 na seji DZ sprejeta z 78 glasovi za in tremi proti.[20]

Referendum o spremembah zakona o vodah[uredi | uredi kodo]

Inštitut je na referendumski kampanji sodeloval na strani nasprotnikov zakona.[21] Z drugimi nevladnimi organizacijami so se povezali v Gibanje za pitno vodo. Koordinatorica kampanje nasprotnikov zakona je bila direktorica Inštituta 8.marec Nika Kovač.[22]

Zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade[uredi | uredi kodo]

V Inštitutu 8. marec so 10. januarja 2022 predstavili predlog zakona, s katerim naj bi odpravili škodljive ukrepe oblasti.[23] Podpise so začeli zbirati 30. marca 2022.[24] Potrebnih 5.000 podpisov (s čimer bi dosegli, da ga državni zbor mora obravnavati) so po lastnih navedbah zbrali že prvi dan, kot cilj pa so si zadali vsaj 60.000 podpisov.[25] Podpise za zakon med drugim zbirali pred upravnimi enotami.[26]

Odziv političnih strank

Tedanje opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB so pobudo podprle, nekateri predstavniki teh strank pa so jo tudi javno podpisali in oddali.[24] Pobudo so podprli tudi v Gibanju svoboda.[27]

Tedanje koalicijske stranke SDS, NSi in Konkretno (Povežimo Slovenijo) so se odzvale, da ni potrebe po odpravi vladnih ukrepov, saj da ti niso bili škodljivi. Pri tem so predstavniki teh strank tudi delili mnenje, da je ravnanje inštituta v nasprotju s pravili in morda tudi zakoni. Navedli so tudi, da naj bi Inštitut izvajal volilno kampanjo, ki pa je po zakonu dovoljena samo političnim strankam.[24]

Kampanja Gremo volit[uredi | uredi kodo]

V času pred državnozborskimi volitvami leta 2022 je Inštitut izvajal akcijo Gremo volit, ki je bila hkrati namenjena za zbiranje podpisov za Zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade in za spodbujanje državljanov k udeležbi na prihajajočih državnozborskih volitvah.[28] Pri pripravi kampanje je po navedbah Inštituta prisostvoval tudi Arun Chaudhary,[29] ki je služil kot uradni videografer predsednika ZDA Baracka Obame in kot kreativni direktor in uradni fotograf predsedniške kampanje Bernija Sandersa.[30]

Nika Kovač je bila na podlagi kampanje Gremo volit izbrana, da je maja 2022 v okviru dogodka Obamove fundacije bivšemu predsedniku ZDA Baraku Obami osebno predstavila svoje dejavnosti v zadnjem letu.[31]

Kritike

Premier Janez Janša je kampanjo označil za "najbolj množičn[o] kršitev zakonodaje o volilni kampanji v zgodovini Slovenije" ter navedel trditev, da se kampanjo financira z davkoplačevalskim denarjem in denarjem iz tujine, kar da je "strogo prepovedano in kaznivo".[32]

Nudenje brezplačnih prevozov na volišča

Sindikat taksistov je v okviru kampanje Gremo volit v sodelovanju z Inštitutom na dan volitev nudil brezplačne prevoze do volišč osebam, ki so se soočale z izivi pri dostopanju do volišč (starejše državljane in ranljivejše posameznike), v ta namen pa so zasnovali tudi namensko aplikacijo. K sodelovanju pri nudenju prevozov na volišča so povabili tudi prostovoljce.[33]

Inšpekcijski postopek zaradi domnevne kršitve volilne zakonodaje

Inšpektorat za notranje zadeve je zaradi več anonimnih prijav in več novinarskih vprašanj v zvezi z domnevnimi kršitvami volilne zakonodaje s strani Inštituta zoper Inštitut glede domnevnih kršitev začel zbirati pojasnila in dokaze o domnevnih prekrških, v okviru česar je Inštitutu poslal poziv, naj Inštitut inšpektoratu predloži dokazila o vsebini in programu kampanje in se opredeli do navedb, da Inštitut izvaja volilno kampanjo.[34] Pod poziv inšpektorata Inštitutu se je podpisal glavni inšpektor Mark Kandolf, ki ga je vlada imenovala dan poprej, funkcijo pa je začel opravljati na dan izdaje poziva Inštitutu.[35]

V Inštitutu so v inšpekcijskemu postopku prepoznali poskus diskreditacije Inštituta s strani oblasti,[34] navedli pa so tudi, da pretehtavajo možnost kazenske ovadbe zoper inšpektorja zaradi zlorabe uradnega položaja.[36]

Ustavni pravnik Saša Zagorc je o potezi inšpektorata zapisal, da naj bi v skladu s pravnimi pravili inšpektorat sam navedel lastno mnenje o obstoju kršitve in s tem povezane dokaze, do katerih naj bi se nato domnevni kršitelj opredelil; v danem primeru je po njegovih besedah inšpektorat dokazilno breme napretil domnevnemu kršitelju, ki mora dokazovati svojo nekrivdo.[34]

19. maja 2022 je Inštitut od inšpektorata prejel obvestilo, da zoper Inštitut prekrškovni postopek ne bo uveden.[37]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Inštitut je novembra 2021 poslance DZ pozval, naj podprejo dodelitev 1,2 milijona € finančnih sredstev za vzpostavitev novega vira pitne vode za prebivalce Anhovega,[38] ki so se soočali z onesnaženostjo pitne vode, saj se je zajemno mesto nahajalo na reki Soči.[39] V ta namen je Inštitut pripravil tudi peticijo za zbiranje podpisov.[38] Proračunska sredstva za projekt so bila dodeljena isti mesec; za amandma je glasovalo 86 poslancev, proti pa 2 poslanca.[39]

Inštitut je 15. marca 2022 pričel z zbiranjem podpisov v podporo oddajam Studio City, Tednik in Tarča, ki so bile v predvolilnem obdobju na Televiziji Slovenija zaradi predvolilnih soočenj začasno ukinjene. Peticijo je v dveh tednih podpisalo prek 40.000 oseb.[40]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec - Ključne osebe na Biziju«. www.bizi.si. Pridobljeno 16. novembra 2021.
  2. ↑ »Nika Kovač: Feminizem niso ženske kvote in napisi na majicah, temveč drža do sveta«. STAkrog. Slovenska tiskovna agencija. 15. junij 2018. Pridobljeno 26. januarja 2024.
  3. ↑ »Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec | AJPES - ePRS«. www.ajpes.si. Pridobljeno 18. januarja 2023.
  4. ↑ »Prvi minister, ki je odkrito gej«. Mladina.si. Pridobljeno 16. januarja 2023.
  5. ↑ 5,0 5,1 »STA: V novoustanovljenem Inštitutu 8. marec za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo«. www.sta.si. Pridobljeno 28. aprila 2022.
  6. ↑ »Po napadu na Niko Kovač: policija razkrila več informacij #video«. siol.net. Pridobljeno 14. januarja 2023.
  7. ↑ »Golobova zahvala gibanju 8. marec? Ustanovitelj naj bi postal novi minister za delo«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 2. junija 2022.
  8. ↑ »Prvi minister, ki je odkrito gej«. Mladina.si. Pridobljeno 2. junija 2022.
  9. ↑ »Inštitut 8. marec - Facebook«. Facebook. Pridobljeno 13. marca 2023. Luka Volk, koordinator dogodkov pri Inštitutu 8. marec, [...]
  10. ↑ »Akt o ustanovitvi zavoda Raziskovalni inštitut 8. marec«. AJPES. Pridobljeno 18. januarja 2023.
  11. ↑ »8. marec ni dobil niti evra, Zavod sv. Stanislava pa 79 milijonov - Novice Svet24«. 8. marec ni dobil niti evra, Zavod sv. Stanislava pa 79 milijonov - Novice Svet24. Pridobljeno 31. januarja 2023.
  12. ↑ »2021 Annual Report - Guerrilla Foundation« (PDF). str. 11.
  13. ↑ Presekar, Domenika (17. maj 2023). »Računsko sodišče o prijavi podmladka SDS: Inštitut 8. marec ni kršil pravil«. N1. Pridobljeno 17. maja 2023.
  14. ↑ »#jaztudi – osebne zgodbe mizoginije v Sloveniji«. Pridobljeno 16. novembra 2021.
  15. ↑ »Inštitut 8. marec do zdaj prejel že več kot 40 zgodb spolnega nadlegovanja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 16. novembra 2021.
  16. ↑ »Zgodbe #jaztudi – #jaztudi«. Pridobljeno 16. novembra 2021.
  17. ↑ »Inštitut 8. marec v DZ vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov za redefinicijo spolnega nasilja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. decembra 2021.
  18. ↑ »"Samo ja pomeni ja" - kampanja za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. decembra 2021.
  19. ↑ »Boj za prestiž? Kritike vlade, ker je s svojim predlogom prehitela pobudo ljudi«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. decembra 2021.
  20. ↑ 20,0 20,1 »Uzakonjen model "samo ja je ja"; nevladniki: To je jasno sporočilo o popolni netoleranci nasilja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. decembra 2021.
  21. ↑ »Inštitut 8. marec: Predlog zakona močno poslabšuje obstoječe stanje naših voda«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. decembra 2021.
  22. ↑ »Kvorum je presežen, zakon odločno zavrnjen«. www.delo.si. Pridobljeno 30. decembra 2021.
  23. ↑ »nštitut 8. marec pripravlja t. i. zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade«. 10. januar 2022. Pridobljeno 10. aprila 2022.
  24. ↑ 24,0 24,1 24,2 »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 10. aprila 2022.
  25. ↑ »Inštitut 8. marec: število zbranih podpisov preseglo vsa pričakovanja«. www.24ur.com. Pridobljeno 10. aprila 2022.
  26. ↑ »Kampanja Gremo volit tudi v Piranu, Izoli, Kopru in Sežani«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. aprila 2022.
  27. ↑ »Gibanje Svoboda in KUL v tekmi za civilno družbo«. N1. 21. marec 2022. Pridobljeno 10. aprila 2022.
  28. ↑ »Oddajmo podpis, Gremo volit, Ustvarjamo pravičnejšo družbo«. Gremo Volit. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2022. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  29. ↑ »Prijava v Facebook«. Facebook. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  30. ↑ »Meet Bernie Sanders' Official Photographer«. Time (v angleščini). Pridobljeno 29. aprila 2022.
  31. ↑ »Nika Kovač Obami predstavila kampanjo Gremo volit«. N1. 27. maj 2022. Pridobljeno 27. maja 2022.
  32. ↑ »Inštitut 8. marec: Oblast je nad nas poslala inšpektorat [Video]«.
  33. ↑ »Taksisti bodo zopet zastonj vozili na volišča: razvili so tudi aplikacijo«. N1. 7. april 2022. Pridobljeno 28. aprila 2022.
  34. ↑ 34,0 34,1 34,2 »Inšpektorat nad Inštitut 8. marec zaradi domnevnih kršitev volilne kampanje«. N1. 1. april 2022. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  35. ↑ »Inšpektorat zbira dokaze o prekrških Inštituta 8. marec«. www.delo.si. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  36. ↑ »Inštitut 8. marec razmišlja o kazenski ovadbi inšpektorja za notranje zadeve«. N1. 7. april 2022. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  37. ↑ »Inštitut 8. marec: Poskus zastraševanja vam ni uspel«. zurnal24.si. Pridobljeno 19. maja 2022.
  38. ↑ 38,0 38,1 »Inštitut 8. marec: Do čiste pitne vode v Anhovem še trije glasovi«. Dnevnik. Pridobljeno 19. maja 2022.
  39. ↑ 39,0 39,1 »Amandma sprejet: prebivalci Anhovega bodo dobili čisto pitno vodo«. N1. 18. november 2021. Pridobljeno 19. maja 2022.
  40. ↑ »Peticijo v podporo Studiu City, Tedniku in Tarči v dveh tednih podpisalo več kot 40.000 ljudi«.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Inštitut_8._marec&oldid=6181635«