Hokusaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hokusaj (北斎 )
Portret
Rojstvo Tokitarō
時太郎
31. oktober 1760({{padleft:1760|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Honjo[d]
Smrt 10. maj 1849({{padleft:1849|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1] (88 let)
Asakusa[d]
Narodnost Japonec
Državljanstvo Flag of Japan (1870-1999).svg Japonska
Poklic portretist, slikar, graver
Poznan po slikarstvo in ukijo-e (lesorez)
Podpis Signature of Katsushika Hokusai.png
Veliki val pred obalo Kanagave, lesorez, med 1830 in 1833

Kacušika Hokusai (葛飾 北斎?, O tem zvoku listen , ~ 31. oktobra 31, 1760 – 10. maja, 1849) je bil japonski umetnik, ukiyo-e slikar ingrafik iz obdobja Edo.[2] V njegovih delih je čutiti vpliv stila Sesšu in drugih vrst kitajskega slikarstva. Hokusai se je rodil v Edu (današnjem Tokiou), najbolj je po svojih lesorezih Šestintrideset pogledov na goro Fuji (富嶽三十六景 Fugaku Sanjūroku-kei?, c. 1831) med katerimi je tudi najbolj poznana njegova slika iz dvajsetih let Veliki val pred obalo Kanagave.

Hokusajevih "šestintrideset pogledov" je po eni strani treba razumeti kot odziv na vse bolj priljubljena potovanja, po drugi strani pa do neke mere kot reakcijo na njegovo obsedenost z goro Fudži. Tej zbirki, predvsem slikama Veliki val in Prijeten veter, vedro jutro se ima Hokusai zahvaliti za svojo slavo, tako doma kot po celem svetu. Dela Hokusaja pred to zbirko so bila gotovo pomembna,vendar je šele s šestintridesetimi pogledi doživel široko priznanje. .[3] Ustvarjal je vse do svoje smrti leta 1849. Še danes velja za enega najbolj priljubljenih japonskih umetnikov.[4]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Hokusaj, je bil rojen v obrtniško družino v okraju Kacušika, Edo,[5] njegovo rojstno ime pa je bilo Tokitarō.[6] Njegov oče je bil najverjetneje izdelovalec zrcal za šoguna, Ise Nakadžima.[6] Oče ga ni nikoli priznal za naslednika, kar je vzbudilo sume biografov, da je bila Hokusajeva mati le priležnica njegovega očeta.[5] Že v mladosti se je začel ukvarjati z lesorezom, pri osemnajstih letih pa se je zaposlil v delavnici Kacukave Šunšōja. Leta 1779 je predstavil svoja prva umetniška dela, leta 1785 pa je moral zapustiti delavnico, ker se ni držal umetniških načel svojega mojstra. Večino svojega življenja se je le stežka preživljal, kasneje pa se je preživljal s prodajo svojih umetniških del. Kljub temu je proti konci svojega življenja zase dejal, da je ponosni kmet.

Ker je velikokrat osvojil nove tehnike, izbiral nove motive ali spremenil slog slikanja, je ob tem velikokrat zamenjal tudi svoje ime. Sicer je bilo to tedaj običajno obnašanje japonskih umetnikov, a izstopa predvsem po številu imen. Tako se je preimenoval preko tridesetkrat. Hokusai je ves čas slikal povsem različne stvari, njegova radovednost je bila izjemna, ustvarjal je v različnih tehnikah, od barvnih lesorezov do slikanja na svilo. Tudi žanri in motivi so bili raznovrstni: slikal je podobe japonskih lepotic za bogate naročnike, plakate slavnih igralcev, ki so jih navadni meščani, kot danes najstniki, radi lepili na stene, opremljal je knjižne zbirke znanih pesnikov, oblikoval dragocen papir za zavijanje daril in slikal zaželene in zelo eksplicitne erotične albume oziroma šunge, ki so jih takrat na Japonskem kupovali moški in ženske. Ena njegovih najbolj slavnih tovrstnih slik ima naslov Sanje ribičeve žene, nekateri ji rečejo tudi Potapljačica biserov in hobotnica.

Uveljavil se je predvsem zaradi velike zmožnosti samopromocije in velikih obširnih del kot tudi minimalnih in nenavadnih izdelkov. Ker se je uveljavil pod imenom IItsu v poznem obdobju svojega ustvarjanja, je bil pomembna in nenavadna figura za preučevanje umetnosti, ki je lahko ponudila v eni osebi tako mango (v resnici le zbirka skic in ne strip) kot množico ilustracij, slikarij, lesorezov, slikanja na svilo...

Dela[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ RKDartists
  2. ^ Nussbaum, Louis Frédéric. (2005). "Hokusai" in Japan Encyclopedia, p. 345.
  3. ^ Kleiner, Fred S. and Christin J. Mamiya, (2009). Gardner's Art Through the Ages: Non-Western Perspectives, p. 115.
  4. ^ "Na razstave najraje hodijo Japonci". MMC RTV-SLO. 22.3.2007. Pridobljeno dne 21.12.2010. 
  5. ^ 5,0 5,1 Weston, Mark (1999). Giants of Japan: The Lives of Japan's Most Influential Men and Women. New York: Kodansha International. ISBN 1-56836-286-2., s. 116
  6. ^ 6,0 6,1 * Nagata, Seiji (1995). Hokusai: Genius of the Japanese Ukiyo-e. Kodansha International, Tokyo.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Nagata, Seiji (1995). Hokusai: Genius of the Japanese Ukiyo-e. Kodansha International, Tokyo.
  • The life and work of Hokusai. Hokusajev muzej. Pridobljeno 21.12.2010.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]