Henrik Peternel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Henrik Peternel
Rojstvo24. maj 1875({{padleft:1875|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Smrt1951
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicurednik, duhovnik, publicist, čebelar

Henrik Peternel, slovenski rimskokatoliški duhovnik in čebelarski strokovnjak, * 24. maj 1875, Gorica, † 25. februar 1951, Bukovžlak.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v družini slovenskega logarja materi češkega rodu. Po dveletnem študiju medicine v Gradcu se je odločil za duhovniški poklic. Bogoslovje je študiral v Gorici, kjer je bil leta 1898 posvečen. Sprva je bil kaplan v Gorici, kjer je hkrati deloval v upravi Slovenskega šolskega doma. Kasneje je bil kaplan še na Šentviški Gori in Teharjah, od 1920 pa je bil župnik v Črešnjicah pri Frankolovem. Po upokojitvi leta 1928 se je naselil v Bukovžlaku.[1] Razvijal je novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk; zastopal je slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji. Od 1922 je pisal članke v Slovenskem čebelarju, v koledarjih Mohorjeve družbe in dopisoval v dunajski list Der Bienenvater; bil je pobudnik in urednik Čebelarskega obzornika, znanstvene priloge Slovenskega čebelarja (1936) ter več let predsednik Čebelarskega društva za Slovenijo.[2] Po njem se imenuje čebelarsko društvo, ki je izdalo Zbornik ob 130 letnici Čebelarskega društva »Henrik Peternel«. (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)
  2. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002

Glej tudi[uredi | uredi kodo]