Han (država)
Za prejšnjo državo z enakim imenom glej Zahodni Džov. Za kasnejšo kitajsko dinastijo glej Dinastija Han. Za sodobno državo, ki se kitajsko in japonsko imenuje Han, glej Južna Koreja.
Han | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 403 pr. n. št.–230 pr. n. št. | |||||||||
 | |||||||||
| Status | Država → Kraljestvo | ||||||||
| Glavno mesto | Jangdžaj (do 375 pr. n. št.) Šindženg (po 375 pr. n. št.) | ||||||||
| Religija | kitajsko ljudsko verovanje čaščenje prednikov | ||||||||
| Vlada | Monarhija | ||||||||
| Hou → Kralj | |||||||||
| Kancler | |||||||||
| Zgodovinska doba | Obdobje vojskujočih se držav | ||||||||
• Delitev Džina | 403 pr. n. št. | ||||||||
• Osvojitev s strani države Čin | 230 pr. n. št. | ||||||||
| Valuta | lopatast denar drugi kitajski kovanci | ||||||||
| |||||||||
| Han | |||||||||||||||||||||||||||
 "Država Han" v pečatni pisavi (220 pr. n. št.) | |||||||||||||||||||||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 韓國 | ||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poenostavljeno kitajsko | 韩国 | ||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||
Han (tradicionalno kitajsko 韓, poenostavljeno kitajsko 韩, pinjin Hánguó) je bila starodavna kitajska država v obdobju vojskujočih se držav. Zgodovinarji jo pogosto romanizirajo kot Hann, da bi jo razlikovali od kasnejše dinastije Han (tradicionalno kitajsko 漢, poenostavljeno kitajsko 汉).[1]
Han se je nahajal v osrednji Kitajski južno in vzhodno od Luojanga, glavnega mesta Vzhodnega Džova, v današnjih kitajskih provincah Šanši in Henan. Vladali so mu aristokrati iz družine Dži, ki so se povzpeli na oblast kot ministrska družina v državi Džin in katerih moč je sčasoma zasenčila moč vladajoče hiše Džin. Razpad Džina na države Han, Vej in Džao je hkrati pomenil začetek obdobja vojskujočih se držav.
Država Han je bila majhna. Njeno ozemlje je bilo gorato in gospodarsko nedonosno,[2] a je blokiralo prehod iz države Čin v Severnokitajsko nižino. Han je poskušal reformirati svoje upravljanje, zlasti pod kanclerjem in legalistom Šen Buhaijem, ki je izboljšal državno upravo in okrepil vojaško sposobnost,[3] vendar reforme niso bile zadostne za obrambo in Han je bil prva država, ki jo je leta 230 pr. n. št. osvojil Čin.[4]:45
Invazija Čina na Hanovo poveljstvo Šangdang leta 260 pr. n. št. je povzročila bitko pri Čangpingu, ki je bila domnevno najbolj krvava bitka v obdobju vojskujočih se držav, saj je v njej umrlo do 400.000 vojakov.[5]:38[6]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ustanovitev
[uredi | uredi kodo]Sima Čjan v 45. Poglavju Zapisov velikega zgodovinarja omenja, da je bila vladarska družina Hana stranska veja kraljeve družine države Džin. Ustanovitelj klana Han Vudzi je bil stric vojvode Vuja iz Džina.[7] Člani družine so postali ministri Džina in prejeli v posest Hanjuan, sodobni Hančeng v Šaanšiju.
Obdobje pomladi in jeseni
[uredi | uredi kodo]V obdobju pomladi in jeseni so člani družine Han počasi pridobivali vpliv in moč.[2] Leta 453 pr. n. št. so Džing iz Hana, Ven iz Veja in Lie iz Džaa med seboj razdelili Džin. Delitev Džina se v kitajski zgodovini šteje za dogodek, ki označuje konec obdobja pomladi in jeseni ter začetek obdobja vojskujočih se držav. Han je kasneje postal neodvisna država. Kralj Lie je sčasoma priznal nove države in leta 403 pr. n. št.[2] njihove vladarje povzdignil na položaj markizov (hov).
Obdobje vojskujočih se držav
[uredi | uredi kodo]Leta 375 pr. n. št. je Han porazil in zasedel sosednjo državo Dženg, ki jo je leta 806 pr. n. št. ustanovila dinastija Džov, in tja preselil svojo prestolnico.[8][9]
Han je doživel svoj vrh med vladavino markiza Šija, ki je za kanclerja imenoval Šen Buhaija in izvajal svojo legalistično politiko. Markiz je z reformami zboljšal državno upravo in okrepil vojsko. Pod kraljem Šuanhuijem (vladal 332–312 pr. n. št.) se je Han razglasil za neodvisno kraljestvo.
V obdobju vojskujočih se držav so se pokazale Hanove geografske slabosti – po delitvi Džina je bil z vseh strani obkrožen z močnimi državami: Čujem na jugu, Čijem na vzhodu, Činom na zahodu in Vejem na severu. Han je bil najmanjša od sedmih držav in ni imel virov za širitev svojega ozemlja. Močnejši sosedi so ga vojaško ustrahovali.
Poraz
[uredi | uredi kodo]Med svojim vztrajnim upadanjem je Han sčasoma izgubil moč za obrambo svojega ozemlja in je moral zaprositi za vojaško pomoč druge države. Tekmovanje med Vejem in Čijem glede nadzora nad Hanom je povzročilo bitko pri Malingu, po kateri je Či postal prevladujočo država na vzhodu. Leta 260 pr. n. št. je Činova invazija na Han privedla do intervencije Džaa in bitke pri Čangpingu.
V poznih letih tega obdobja je Han poskušal izčrpati vire Čina z javnimi deli. V Čin je poslal gradbenega inženirja Dženg Guoja, da bi vlado prepričal, naj zgradi namakalni sistem. Gradnja je bila izjemno draga, ko je bil namakalni sistem Džengguo dokončan, pa se je izkazalo, da so koristi daleč odtehtale stroške. Nova kmetijska zemljišča so kasneje zagotovila sredstva za prevlado Čina nad drugimi šestimi državami. Prvi je padel ravno Han leta 230 pr. n. št.
Leta 226 pr. n. št. je nekdanje plemstvo Hana sprožilo neuspeli upor v nekdanji prestolnici Šindženg. An, zadnji kralj Hana, je bil po uporu še isto leto usmrčen.
Liu Bang (cesar Gaodzu) je po ustanovitvi dinastije Han imenoval Han Šina za kneza ali kralja Hana. Han Šin je bil premeščen v poveljstvo Taijuan, od koder je pobegnil k Šiungnujem in do svoje smrti vodil napade na dinastijo Han.
Kultura in družba
[uredi | uredi kodo]Preden je država Čin leta 221 pr. n. št. združila Kitajsko, je imela vsaka regija svoje edinstvene običaje in kulturo. V Ju gongu (Poklon Juju), delu Knjige dokumentov, ki je bila sestavljena najverjetneje v 4. stoletju pr. n. št., je avtor opisal Kitajsko kot deželo, razdeljeno na devet regij, od katerih je imela vsaka svoja značilna ljudstva in proizvode. Regionalne razlike v okoljih in kulturi so obravnavala tudi druga besedila.[5]:11–16
Eno od teh besedil je Vudzi (Knjiga mojstra Vuja), vojaška razprava o vojskujočih se državah, napisana kot odgovor na vprašanje markiza Vuja iz Veja, kako se soočiti z drugimi državami. Vu Či, avtor dela, odgovarja, da sta vlada in narava ljudi povezani s okoljem in ozemljem, na katerem živijo.[5]:12
Vladarji
[uredi | uredi kodo]
| Naslov | Ime | Vladanje | Drugi naslov(i) |
|---|---|---|---|
| Vladarji pred ustanovitvijo države | |||
| Vidzi 韓武子 |
Han Van 韓萬 |
||
| Čjubo 韓賕伯 |
neznano | ||
| Dingbo 韓定伯 |
Han Džjan 韓簡 |
||
| Dziju 韓子輿 |
Han Ju 韓輿 |
||
| Šjandzi 韓獻子 |
Han Džue 韓厥 |
||
| Šuandzi 韓宣子 |
Han Či 韓起 |
||
| Džendti 韓貞子 |
Han Šu 韓須 |
||
| Džjendzi 韓簡子 |
Han Bušin 韓不信 |
||
| Džuangdzi 韓莊子 |
Han Geng 韓庚 |
||
| Kangdzi 韓康子 |
Han Hu 韓虎 |
||
| Vudzi 韓武子 |
Han Čidžang 韓啓章 |
424 pr. n. št. – 409 pr. n. št. | |
| Vladarji države | |||
| markiz Džing 韓景侯 |
Han Čjan 韓虔 |
408 pr. n. št. – 400 pr. n. št. | |
| markiz Lie 韓烈侯 |
Han Ču 韓取 |
399 pr. n. št. – 387 pr. n. št. | markiz Vu (韓武侯) |
| markiz Ven 韓文侯 |
neznano | 386 pr. n. št. – 377 pr. n. št. | |
| markiz Aj 韓哀侯 |
neznano | 376 pr. n. št. – 374 pr. n. št. | |
| markiz Gong 韓共侯 |
Han Ruošan 韓若山 |
374 pr. n. št. – 363 pr. n. št. | markiz Džuang (韓莊侯) markiz Ji (韓懿侯) |
| markiz Ši 韓厘侯 |
Han Vu 韓武 |
362 pr. n. št. – 333 pr. n. št. | markiz Džao (韓昭侯) |
| kralj Šuanhui 韓宣惠王 |
neznano | 332 pr. n. št. – 312 pr. n. št. | kralj Šuan (韓宣王) markiz Vej (韓威侯), pred 323 pr. n. št. |
| kralj Šjang 韓襄王 |
neznano | 311 pr. n. št. – 296 pr. n. št. | kralj Šjangaj 韓襄哀王) kralj Daošjang (韓悼襄王) |
| kralj Ši 韓釐王 |
Han Džju 韓咎 |
295 pr. n. št. – 273 pr. n. št. | |
| kralj Huanhui 韓桓惠王 |
neznano | 272 pr. n. št. – 239 pr. n. št. | |
| kralj An 韓王安 |
Han An 韓安 |
238 pr. n. št. – 230 pr. n. št. | |
Slavni ljudje
[uredi | uredi kodo]- Han Fej, legalistični filozof
- Džang Liang, glavna osebnost zgodnje dinastije Han
- Dženg Guo, hidravlični inženir, načrtovalec namakalnega sistema Džengguo
Han v astronomiji
[uredi | uredi kodo]Han predstavlja zvezdi 35 Kozoroga[10] in ζ Kačenosca.[11]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Loewe, Michael (1999). Michael Loewe; Edward L. Shaughnessy (ur.). The Cambridge History of Ancient China: From the Origins of Civilization to 221 B.C. Cambridge University Press. str. xxv. ISBN 0521470307. OCLC 37361770.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Watson, Burton (2003). Han Feizi: Basic Writings. New York: Columbia University Press. str. 2. ISBN 9780231521321. OCLC 796815905.
- ↑ David R. Knechtges (2014). »Shenzi 申子«. V Knechtges, David R; Chang, Taiping (ur.). Ancient and early medieval Chinese Literature: A Reference guide. Zv. 2. Leiden: Brill. str. 874–875. doi:10.1163/9789004201644_002. ISBN 9789004191273. OCLC 649419201.
- ↑ Derk Bodde (1986). »The State and Empire of Chʻin«. V Fairbank, John K; Twitchett, Denis (ur.). The Cambridge History of China. Zv. 1: Chʻin and Han. Cambridge: Cambridge University Press. str. 21–98. ISBN 9780521243278. OCLC 2424772.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Lewis, Mark Edward (2007). The Early Chinese Empires: Qin and Han. Cambridge, MA: Belknap Press of Harvard University Press. str. 11–16, 38. ISBN 9780674024779. OCLC 71189868.
- ↑ Zhang, Qizhi (2015). An Introduction to Chinese History and Culture. Springer. str. 231–232. doi:10.1007/978-3-662-46482-3_8. ISBN 9783662464823. OCLC 907676443.
- ↑ Shiji, vol. 45.
- ↑ Herrlee G. Creel. Shen Pu-hai. University of Chicago 1974. str. 7-10, 15, 24-25.
- ↑ Li Feng. Early China. Cambridge University 2013. str. 162-163, 171, 175, 191.
- ↑ Ian Ridpath. »Capricornus the Sea Goat«. Ian Ridpath's Startales. Pridobljeno 5. avgusta 2023.
- ↑ Chen Huihua (陳輝樺), ur. (24. junij 2006). 中國古代的星象系統 (55)： 天市右垣、車肆. Activities of Exhibition and Education in Astronomy 天文教育資訊網 (v kitajščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 21. novembra 2023.
Primarna vira
[uredi | uredi kodo]- Sima Qian; Sima Tan (1959) [90. leta pr. n. št.]. »45: 韓世家«. Zapisi velikega zgodovinarja 史記. Zhonghua Shuju.
- Sima Guang, ur. (1934) [1084]. »vol. 1–6«. Zizhi Tongjian. Hong Kong: Zhonghua Shuju.