Gorenje Blato

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gorenje Blato
Gorenje Blato 2.JPG
Gorenje Blato is located in Slovenija
Gorenje Blato
Gorenje Blato
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′36.73″N 14°35′9.08″E / 45.9602028°N 14.5858556°E / 45.9602028; 14.5858556Koordinati: 45°57′36.73″N 14°35′9.08″E / 45.9602028°N 14.5858556°E / 45.9602028; 14.5858556
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Škofljica
Površina
 • Skupno 1,52 km2
Nadmorska višina 314,9 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 278
 • Gostota 180 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1291 Škofljica
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Gorenje Blato je naselje na jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja v Občini Škofljica.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Gorenje Blato

Gorenje Blato je sestavljeno iz treh delov. Na skrajnem severu je staro vaško jedro, ki ga sestavlja 16 domačij. Približno kilometer južno je zaselek Podblato, ki ga sestavlja Strojánova domačija. Tukaj je še v drugi polovici 20. stoletja deloval mlin. Med obema starodavnima deloma vasi je od sedemdesetih let 20. stoletja zraslo desetine vikendic, od začetka 90. let pa predvsem stanovanjskih hiš. Številni priseljenci so povsem spremenili značaj naselja, ki se je iz povsem kmečke vasi spremenilo v večidel spalno naselje občanov zaposlenih v Ljubljani.

Stoletja je bilo Gorenje Blato del Župnije Šmarje, po letu 1976 pa spada v novoustanovljeno Župnijo Škofljica.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev je v 19. stoletju počasi naraščalo in doseglo vrh na prelomu stoletja. V 20. stoletju se je trend obrnil navzdol, tako da se je v 80 letih prebivalstvo prepolovilo. Nekoliko je število prebivalcev upadlo zaradi izseljevanja v Ameriko in zaradi obeh svetovnih vojn, večinoma pa zaradi izseljevanja v Ljubljano, saj slaba razvitost javnega transporta ni omogočala enostavne dnevne migracije na delo v Ljubljano. Število prebivalcev je doseglo najnižjo točko tik pred osamosvojitvijo Slovenije. V začetku 90. let se je začelo množično priseljevanje in gradnja številnih novih stanovanjskih hiš, kar je povsem spremenilo demografsko strukturo do tedaj povsem vaškega naselja.

Število prebivalcev na Gorenjem Blatu 1869-2002

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Gorenje Blato na Jožefinskem vojaškem zemljevidu habsburške države (1784-1787)[2]

Ob koncu srednjega veka je Gorenje Blato skoraj v celoti pripadalo posesti Kranjskega deželnega vicedoma. Vicedomski urbar iz leta 1496 navaja županijo Moss, ki je obsegala poleg Gorenjega Blata (4½ hube) še Gumnišče (3 hube). Edina huba, ki tedaj ni pripadala vicedomski posesti, je bila podložna beneficiju kaplanije Sv. Trojice v Ljubljanski stolnici.

Fevdalno gospostvo blaškim kmetijam se potem ni spreminjalo vse do sredine 18. stoletja, ko je bil v reformah cesarice Marije Terezije Kranjski vicedomski urad ukinjen. Tedaj je celotno vicedomsko posest na Gorenjem Blatu pridobil Avguštin I. Codelli (gospostvo Thurnau). Po smrti Avguštinovega naslednika Jožefa Antona Codellija se je leta 1797 gospostvo Thurnau razdrobilo z delitvijo med brate. Blaška posest je pripadla Avguštinu II. Codelliju, ki je svoj del gospostva Thurnau pripojil gospostvu Kodeljevo (Herrschaft Thurn). Blaška posest je nato ostala pod Kodeljevskim gospostvom vse do ukinitve fevdalizma z zemljiško odvezo leta 1848[3], ko je bil gospodar Kodeljevega Anton IV. Codelli, kasnejši deželni glavar Kranjske.

Ob zatonu Ilirskih provinc se je 12. septembra 1813 med griči severno od vasi - med Šmarjem, Gumniščem in Škofljico - odvijala velika bitka med avstrijsko in francosko-italijansko vojsko (Bitka pri Šmarju). Francosko vojsko, ki je štela 6000 mož, so premagale bistveno šibkejše avstrijske čete iz hrvaškega regimenta Grádiških graničarjev, ki jih je vodil polkovnik Bogdan Milutinović[4]. V spomin na to bitko so nad Glinkom v prvi polovici 19. stoletja postavili Rusovo kapelico[5].

V 19. stoletju je tik ob starem jedru vasi obratoval velik kamnolom. Po prenehanju obratovanja so v kamnolomu zgradili Žnidarjevo domačijo.

Gorenje Blato leta 1981

Prva svetovna vojna je zahtevala visok krvni davek, padlo je 6 mladih mož[6]: Anton Bedenčič (Pavlinov), Jožef Dolinšek (Figarjev), Anton Hočevar (Hočevarjev; padel 1915 v Galiciji kot pešec pri 17. pehotnem polku), Janez Predalič (Balentov), Vinko Šerjak (Krčonov) in Janez Zrnc. Jožef šerjak (* 1894, † 198?, Krčonov), ki je služil pri 17. pehotnem polku, je pridobil čin poročnika v rezervi [7] in bil odlikovan z Najvišjim pohvalnim priznanjem z meči[8]; kasneje se je pridružil enotam generala Rudolfa Maistra.

Med drugo svetovno vojno so v partizanih padli Anton Dolinšek (Figarjev, † nov.1944), Jože Samec (Gabrov, † nov.1943), Franc Samec (Gabrov, † nov.1943) in Jože Gantar. Okupatorji so na domu ubili Janeza Strleta (Rudolfov ,† maj 1942).

Ime naselja[uredi | uredi kodo]

V zgodovinskih virih se Gorenje Blato pojavlja pod naslednjimi imeni: vila Mos (1267), Moss (1496)[9], Khottendorff (1642)[10], Blato, Blatto, Oberblato, Ober Blatu, Ober Blattu, Hudo blato.

Tabla iz let okrog 1952

Upravna zgodovina[uredi | uredi kodo]

Do leta 1849 je Gorenje Blato spadalo pod upravni in sodni okraj Višnja Gora, z upravno reformo leta 1849 pa je bilo uvrščeno v C.k. okrajno poglavarstvo Ljubljana in v C.k. davčni urad Ljubljanska okolica[11]. Ob ustanovitvi občin na Kranjskem leta 1850 je bilo vključeno v občino Šmarje, katere del je ostalo do konca druge svetovne vojne. Leta 1945 je bilo vključeno v kraj Škofljica, pod upravo Krajevnega ljudskega odbora Škofljica. Višja upravni nivo je bil takrat Okraj Ljubljana-okolica, ki je spadal v Ljubljansko okrožje[12]. Leta 1952 je bilo Blato vključeno v Občino Škofljica, ki je nastala z združitvijo krajev Škofljica in Pijava gorica[13]. Leta 1955 je Blato postalo del nove občine Ljubljana-Rudnik, ki je nastala z združitvijo dotedanjih občin Škofljica in Ig ter jugovzhodnega dela Ljubljane in ljubljanskega predmestja; sedež nove občine je bil v Ljubljani[14]. Med letoma 1963 in 1994 je Blato spadalo v Občino Ljubljana Vič-Rudnik. Od leta 1994 dalje spada v Občino Škofljica.

Naravna dediščina[uredi | uredi kodo]

Cvet Loeselove grezovke

Naravna vrednota Strajanov breg.[15] Ozka in podkvasto zavita dolini zgornjega toka potoka Strajanov breg je zavarovana kot naravna vrednota državnega pomena. Območje NV, ki meri 25,5 ha, obsega vse tri povirne krake potoka med vasema Drenik in Vino in seže do konca doline pri Strojanovi domačiji, na robu Ljubljanskega barja. Mokrotna dolina je naravovarstveno pomembna zaradi rastišča zelo redke orhideje Loeselove grezovke (Liparis loeselii).

Naravna vrednota Dragel - mokrotna dolina.[16] Vzhodno od vasi je v dolomitno pobočje vrezana pahlača mokrotnih dolin. Najjužnejša dolina je zavarovana kot naravna vrednota lokalnega pomena. Območje NV meri 3 ha. V osrednjem delu doline je bazično nizko barje s črnikastim sitovcem (Schoenus nigricans), ki sodi v Evropi med ogrožene habitatne tipe. V dolini je veliko rastišče v Sloveniji redke in ogrožene rastlinske vrste, navadne rezike (Cladium mariscus). Območje je ogroženo zaradi zaraščanja in zaradi osuševalnega jarka, ki so ga v začetku 90-ih let 20. stol. skopali po sredini doline.

Kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]

Krčonova kašča.[17] Na dvorišču Krčonove domačije stoji kašča iz sredine 19. stoletja. Spodnji del stavbe je v breg zidana klet, na kateri stoji lesena kašča z dvema ločenima prostoroma. Izdelana je iz lepo obdelanih brun. Vhod v kaščo vodi po lesenem ganku, ki je ob čelni in stranski vhodni fasadi. Streha je strma simetrična dvokapnica. Na lesenem podboju vrat v zidano klet je letnica 1856.

Kapelica Matere božje.[18] V dolini severovzhodno od starega jedra vasi stoji ob potoku kapelica zaprtega tipa, zidana v poznobaročni tradiciji konec 18. stoletja. V notranjosti je lesen oltar z Marijo.

Strojánova domačija.[19] Samotna domačija na skrajnem južnem robu vasi obsega pritlično podolžno hišo z mlinom, v breg zidan hlev z leseno drvarnico in podom nad njim, ter toplar, podaljšan z vezanim kozolcem. Domačija izhaja iz druge polovice 19. stoletja in ima ambientalni pomen.

Rojeni na Gorenjem Blatu[uredi | uredi kodo]

Slike[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. Vincenc Rajšp, "Slovensko ozemlje na vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja; Sekcije 201-205, 212-215", 1994, ZRC SAZU & Arhiv Slovenije, Ljubljana
  3. Pavle Blaznik, "Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici", 1971, Razprave zv. 2, Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane, str. 27-96
  4. Josip Levičnik (1859): Spominki na Dolenjsko. Kmetijske in rokodelske novice, 1859, št. 1
  5. Josip Gruden (1911): Spomini na Francoze. Zbornik Matice Slovenske XIII
  6. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni na steni cerkve v Šmarju-Sap
  7. Slovenec, 20.2.1917, str. 1
  8. Slovenec, 15.4.1918, str. 5
  9. Pavle Blaznik, "Doneski k historični topografiji Ljubljanske okolice", 1953, Zgodovinski časopis VI-VII, str. 391-397
  10. Jakob Müller, "Toponimi šmarske župnije", Šmarska knjiga, 2007, Kulturno-raziskovalno društvo Turenček, Šmarje-Sap
  11. Razdelitev kranjske kronovine v sodne okraje, okrajne glavarstva in davkne vrade in pripustenje pritožbe zoper te naredbe. Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 24. november 1849
  12. Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, UL SNOS in NVS 33/1945, str 231
  13. Zakon o rezdelitvi Ljudske repoblike Slovenije na mesta, okraje in občine; UL LRS 11/1952, str. 43
  14. Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, UL LRS 24/1955, str 477
  15. Strajanov breg, Identifikacijska številka: 7665
  16. Dragel - mokrotna dolina, Identifikacijska številka: 7711
  17. Register nepremične kulturne dediščine, Ime enote: Gorenje Blato - Kašča pri domačiji Gorenje Blato 11, Evidenčna številka enote: 24388
  18. Register nepremične kulturne dediščine, Ime enote: Gorenje Blato - Kapelica Matere božje, Evidenčna številka enote: 26311
  19. Register nepremične kulturne dediščine, Ime enote: Gorenje Blato - Domačija Gorenje Blato 18, Evidenčna številka enote: 24396

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]