Jožef Kerčon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jožef Kerčon
Portret
Rojstvo3. oktober 1821({{padleft:1821|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})
Gorenje Blato
Smrt27. april 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (81 let)
Predoslje
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicnabožni pisatelj, duhovnik

Jožef Kerčon (ponekod pisano tudi Krčon, Kerzhon ali Kerzhan), slovenski nabožni pisatelj in katoliški duhovnik, * 3. oktober 1821, Gorenje Blato, † 27. april 1903, Predoslje pri Kranju.


Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je na Gorenjem Blatu pri Škofljici očetu Antonu in materi Mariji Intihar. Osnovno šolo je obiskoval v Šmarju, kjer je bil v letih 1831 in 1832 njegov prvi učitelj Matevž Kračman, ljudski pesnik[1]. Srednjo šolo in bogoslovje pa je dovršil v Ljubljani. Za mašnika je bil posvečen 2. avgusta 1846. Najprej je služboval kot semeniški duhovnik v Ljubljani, od 1847 do 1848 kot kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano, od 1848 do 1864 kot katehet pri Uršulinkah v Škofji Loki, od 1864 do smrti leta 1903 pa kot župnik v Predosljah.

Delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1858 je pri redovnicah Uršulinkah v Škofji loki ustanovil Marijino družbo, prvo v Sloveniji po jožefinskih reformah. Bil je plodovit pisec nabožnih knjig in molitvenikov. Bil je tudi dober cerkveni govornik, pridige je redno objavljal v Duhovnem pastirju. Zlasti je pospeševal Marijino čaščenje. Leta 1887 je bil imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetnika, leta 1899 pa za častnega občana občine Predoslje.

Objave[uredi | uredi kodo]

Knjižne izdaje:

  • Lavretanske litanije (1857; pri tej knjigi je sodeloval Janez Volčič)
  • Pravi Marijini služabnik (1868, 1872, 1896)
  • Ave Marija! Poučljivo razlaganje molitve Češčena si Marija (1885)
  • Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino (1889, 1895)
  • Salve Regina ali razlaganje molitve Češčena bodi kraljica (1894)
  • Marija, podoba pravice (1896)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. L.Arh. (1898): Riharjeve pesmi. Cerkveni glasbenik 21 (7-8): 55-58