Georgij Gemist Pleton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Georgij Gemist - Pleton
Portret
Rojstvo 1355
Konstantinopel  *
Smrt 26. junij 1452
Mistra, Peloponez  *
Državljanstvo Bizantinsko cesarstvo
Poklic filozof, pisatelj
Era Renesančni humanizem
Regija Zahodna filozofija
Šola/tradicija platonizem
Glavna zanimanja
metafizika (s teologijo), kozmologija, politična filozofija, etika, filologija
Pomembne ideje
obnovitelj klasičnega platonizma

Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26. junij 1452, Mistra, Peloponez.

Kot eden od odposlancev propadajočega Bizantinskega cesarstva je na združitvenem koncilu v Firencah nasprotoval združitvi grške in latinske cerkve, ki ju je ločil verski razkol leta 1054. Med bivanjem v Firencah je imel vrsto predavanj o Platonu in zbudil precejšnje zanimanje za Platonovo filozofijo in klasični novoplatonizem.

Pod njegovim vplivom je Cosimo Medičejski, de facto vladar Firenc, ustanovil platonistično Akademijo, ki je širom Evrope popularizirala novo zanimanje za antiko od tehničnega prevajanja iz grščine v latinščino do porasta zanimanja za okultne vede. Nasproti krščanstvu je kot religijo prihodnosti zagovarjal poganstvo z močnimi elementi čaščenja starih antičnih božanstev, antičnih misterijev, orfizma, novoplatonizma, babilonskega sabejstva, perzijskega mazdaizma, ki jih v enotno formo veže Platonova filozofija[1].

Njegov prispevek k geografiji so popravki Strabonovih del.

Pletonova grobnica v Riminiju

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Pri Pletonu je opazen močan vpliv poznega Platona zakonodajalca iz Zakonov

Literatura[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]