George Phillips Bond

George Phillips Bond
George Phillips Bond
Rojstvo	20. maj 1825({{padleft:1825|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) Dorchester
Smrt	17. februar 1865({{padleft:1865|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (39 let) Cambridge
Bivališče	ZDA
Narodnost	ameriška
Področja	astronomija
Poznan po	astrofotografija
Pomembne nagrade	zlata medalja RAS (1865)

George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Življenje in delo

George je bil sin Williama Bonda. Izučil se je za astronoma, ko je pomagal svojemu očetu pri delu v observatoriju. Ukvarjal se je z Osončjem in med drugim odkril 11 kometov.

Ko sta z očetom skupaj raziskovala Saturn, je George leta 1848 odkril njegov osmi naravni satelit Hiperion (Hyperion). Neodvisno od njega je satelit odkril istega leta tudi Lassell.

Leta 1856 je pokazal, da je slika svetlejše zvezde na fotografski plošči večja zaradi močnejšega vpliva na zrnca srebrovega bromida. Zaradi tega je bilo mogoče oceniti njen sij. Leta 1857 sta Bonda skupaj s F. Whipleyem posnela prvi dvojni zvezdi Mizar v Velikem medvedu. Pri tem se mu je posrečilo, da je na fotografijo ujel obe zvezdi. To je bila prva fotografija dvojne zvezde.

Ko je leta 1859 umrl oče, ga je nasledil kot predstojnik Observatorija Kolidža Harvard (Harvard College Observatory, HCO).

Priznanja

Nagrade

Leta 1865 mu je Kraljeva astronomska družba podelila zlato medaljo.

Poimenovanja

Po njem se imenujeta udarna kraterja na Luni (G. Bond) in Marsu (Bond). Po njem in očetu Williamu se imenuje asteroid 767 Bondia.

Glej tudi

• Bondov albedo