Hermann Carl Vogel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hermann Carl Vogel
Portret
Rojstvo 3. april 1841({{padleft:1841|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1]
Leipzig[2]
Smrt 13. avgust 1907({{padleft:1907|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[3] (66 let)
Potsdam, Nemško cesarstvo[2]
Bivališče Zastava Nemčije Nemčija
Narodnost Zastava Nemčije nemška
Področja astronomija
Ustanove Observatorij Potsdam
Poznan po astronomska spektroskopija
Pomembne nagrade Zlata medalja RAS (1893)
Medalja Henryja Draperja (1893)
Medalja Bruceove (1906)

Hermann Carl Vogel, nemški astronom, * 3. april 1841, Leipzig, Kraljevina Saška (sedaj Nemčija), † 13. avgust 1907, Potsdam, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Vogel je bil pionir na področju uporabe spektroskopa v astronomiji. Ta inštrument je uporabil za kemično analizo atmosfer planetov in za določitev vrtilne hitrosti Sonca s pomočjo Dopplerjevega pojava.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

V letu 1882 je postal predstojnik Astrofizikalnega observatorija v Potsdamu. Odkril je da so se spektri nekaterih zvezd sčasoma premaknili proti rdečemu, kasneje pa proti modremu delu. To je pojasnil s tem da se zvezda giblje proti, nato pa stran od Zemlje, spektralni premiki pa so posledica Dopplerjevag pojava. Te zvezde so verjetno krožile okrog nevidnega masnega središča in so dvojnice. Spremljajoče zvezde s pomočjo daljnogledov ni bilo moč razločiti, tako da so jih označili kot spektroskopsko dvozvezdje.

Z določenjem periodičnega Dopplerjevega premika v Algolovih komponentah je Vogel pokazal da gre za dvojnico. Algol je bil tako prvo znano spektroskopsko dvozvezdje, drugače pa je tudi prekrivalno dvozvezdje.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenujeta kraterja na Luni (Vogel) in Marsu (Vogel), ter asteroid glavnega pasu 11762 Vogel.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]