France Jesenovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
France Jesenovec
Rojstvo 1906
Smrt 22. marec 1984({{padleft:1984|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic slavist

France Jesenovec, slovenski slavist in pedagog, 18. oktober, * 1906, Puštal pri Škofji Loki, † 22. marec 1984, Topolšica.

Po končani gimnaziji v Ljubljani je tam nadaljeval s študijem slavistike in ga zaključil leta 1931. Kot srednješolski profesor je nato poučeval za zasebnem uršulinskem učiteljišču v Škofji Loki, na gimnazijah Ljubljani, Črnomlju, Brežicah in Celju. V mesto ob Savinjo je prišel ob koncu petdesetih let in tu služboval vse do upokojitve leta 1973.

Z obsežnim znanjem je skozi desetletja poučeval slovensko književnost, latinščino in narodno zgodovino, po potrebi pa tudi matematiko, saj je med redkimi sodobniki v sebi združeval zanimanje za literarne in naravoslovne vede.

Jesenovec pa ni bil poznan samo kot dober pedagog, ampak tudi kot odličen znanstvenik-raziskovalec. Kot učenec naših velikih slavistov Rajka Nahtigala, Frana Ramovša, Ivana Prijatelja in Franceta Kidriča je za slovenske strokovne in znanstvene revije napisal veliko jezikoslovnih (zaimek svoj, trpnik, nedoločnik) in literarno-zgodovinskih razprav, kritik ter prevodov. Pisal je o starejših slovenskih književnikih, o vprašanjih slovenskega jezika, raziskoval je tudi slovenska narečja, predvsem škofjeloškega in štajerskega. S slednjim se je spoprijel v članku Odmev štajerščine v sovenskem knjižnem jeziku (1962).

Več študij je posvetil tudi Celju in okolici, med katerimi velja omeniti zlasti razpravi o narečju vasi Sotensko nad Šmarjem pri Jelšah (1959) in pogovornemu jeziku v Celju in okolici (1974). V širših strokovnih krogih je poznan tudi po preučevanju starejših slovenskih literarnih in političnih listov, kot na primer Celjske Slovenske novine (1963), Pogled v Hribarjevo Domovino (1964) in dunajsko-celjska Vesna (1971), pisal pa je tudi o slovničarju Mihaelu Zagajšku (1960), o slovarskem delu Josipa Drobniča iz leta 1858 (1965) in o Aškerčevem slogu v Lirskih in epskih poezijah (1967). Objavljal je predvsem v Celjskem zborniku, Mentorju, Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu, Loških razgledih in drugod.

Poleg pedagoškega in znanstvenega dela pa je pogosto opravljal tudi lektorskega dela, saj je po večini anonimno pomagal številnim strokovnjakom v Celju, da so njihova strokovna dela in članki dobili čistejšo in lepšo jezikovno podobo.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Pomembnejša dela:

  • Snovanje slovenskega juga, Levstikov zbornik, 1933
  • Anton Mahnič, Čas, 1934/1935
  • Kranjska Čbelica, Slovenski jezik, 1941
  • Slovenski modus, neobjavljeno, le rokopis (73 str.)
  • Pomenske funkcije slovenskih členic, Zbornik Zimske pomoči, 1944
  • Iz sintaktične in stilistične rabe povratnosvojilnega zaimka svoj, Slavistična revija, 1954
  • Narečje vasi sotensko nad Šmarjami pri Jelšah, Celjski zbornik, 1959
  • Mihael Zagajšek, Celjski zbornik, 1960
  • Škofjeloško narečje, Loški razgledi, 1961
  • Odmev štajerščine v slovenskem knjižnem jeziku, Celjski zbornik, 1962
  • Ahacij Stržinar s Suhe, Loški razgledi, 1962
  • Celjske Slovenske novine, Celjski zbornik, 1963
  • Pogled v Hribarjevo Celjsko domovino, Celjski zbornik, 1964
  • Drobničev slovar iz leta 1858, Celjski zbornik, 1965
  • Vrste oziralnih odvisnikov, Jezik in slovstvo, 1966
  • Aškerčev slog v lirskih in epskih poezijah, Celjski zbornik, 1967
  • Naklonskost oblik, ki izražajo prihodnji čas, Jezik in slovstvo, 1968
  • Odmev Spodnjega Posavja v naši kulturni zgodovini, Celjski zbornik, 1968
  • Raba nedoločnika, Jezik in slovstvo, 1969
  • Jurčičeva in Tomićeva Veronika Deseniška, Celjski zbornik, 1970
  • Dunajsko-Celjska Vesna, Celjski zbornik, 1972
  • Oznaka slovenskega pogovornega jezika v Celju in okolici, Jezik in slovstvo, 1972
  • Kratek oris pogovornega jezika v Celju in okolici, Celjski zbornik, 1974
  • Milana Pajka romantična igra Mlada Zora, Celjski zbornik, 1976


Književnost Ta biografski članek o književniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.