Fitz Roy

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Monte Fitz Roy
Fitz Roy 2.jpg
Monte Fitz Roy leta 2006
Nadmorska višina: 3359
Lega:
Patagonija
Zastava Argentine Argentina Zastava Čila Čile
(državna meja)
Pogorje: Andi
Relativna višina 1951
Koordinate: 49°16′S 73°04′W / 49.267°S 73.067°W / -49.267; -73.067
Vrsta: granit
Prvi pristop: 1952: Lionel Terray - Guido Magnone
Najlažji pristop: Franco Argentina (650m., 6a+, 6c/A1)

Monte Fitz Roy (znan tudi kot Cerro Chaltén, Cerro Fitz Roy ali Mount Fitz Roy) je gora, ki se nahaja v bližini vasi El Chaltén na področju Campo de Hielo Sur v južni Patagoniji, na državni meji med Argentino in Čilom. Gora, ki sta jo leta 1952 prva preplezala francoska alpinista Lionel Terray in Guido Magnone, ostaja za plezalce med tehnično najzahtevnejšimi gorami v svetovnem merilu.

Prvo zabeleženo odkritje gore je bilo 2. marca 1877, ko je goro opazil Francisco Moreno in jo poimenoval Fitz Roy, v čast Roberta FitzRoya, kapitana ladje HMS Beagle. Raziskovalci so leta 1834 s to ladjo potovali navzgor po toku reke reke Santa Cruz in začrtali velik del patagonijske obale.[1] Cerro v španščini pomeni »gora«, medtem ko izraz Chaltén izhaja iz jezika Tehuelche (Aonikenk) in pomeni »kadeča se gora«, zaradi oblakov, ki skoraj vedno oklepajo vrh gore.[1] Monte Fitz Roy je simbol argentinske province Santa Cruz, gora je upodobljena na njenem grbu.

Pomembni vzponi[uredi | uredi kodo]

  • 1952 Lionel Terray in Guido Magnone po jugovzhodnem grebenu (tudi Franko-argentinski greben) (prvi vzpon - 2. februar 1952)[2]
  • 1965 Carlos Comesaña in José Luis Fonrouge (Argentinca) s smerjo Supercanaleta (1,600m, TD+ 5.10 90°), v 2-1/2 dneh (drugi vzpon)[3]
  • 1968 Jugozahodni greben ali Kalifornijska smer (tretji vzpon na vrh). Yvon Chouinard, Dick Dorworth, Chris Jones, Lito Tejada-Flores in Douglas Tompkins (vsi iz ZDA).[4]
  • 2002 Dean Potter, solo vzpon v smeri Supercanaleta[3]
  • 2009 Colin Haley, solo vzpon; Supercanaleta[3]
  • 2009 Matthew McCarron, solo vzpon; Kalifornijska smer [3]

Slovenske odprave[uredi | uredi kodo]

Gora ima sloves skrajno zahtevne ali »najtežje dostopne« gore, navkljub njeni povprečni višini (čeprav je Fitz Roy najvišji vrh narodnega parka Los Glaciares park, obsega manj kot polovico velikosti himalajskih velikanov), saj razsežne granitne površine predstavljajo velik obseg težavnega tehničnega plezanja. Poleg tega je vreme na tem območju večinoma izredno viharno in nepredvidljivo. Gora zaradi svoje oblike privlači tudi številne fotografe. Območje gore je precej težko dostopno, vendar je bilo še bolj izolirano pred razvojem vasi El Chaltén in mednarodnega letališča El Calafate. Vzpon na goro ostaja izjemno zahteven. Medtem ko lahko danes vrh Everesta v enem samem dnevu doseže 100 ljudi,[8] je lahko vrh Monte Fitz Roya uspešno osvojen enkrat letno.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Moreno, FP (2006) [1879]. Viaje a la Patagonia Austral (španščini). La Nacion (Elefante Blanco). str. 2. ISBN 9879605470. "Como este volcan activo no ha sido mencionado por los navegantes ni viajeros, y como el nombre de Chalten que le dan los indios lo aplican tambien a otras montanas, me permito llamarle volcan Fitz Roy - English: Since this active volcano has not been mentioned by navigators or travellers, and since the name Chalten that the Indians call it is also applied to other mountains, I allow myself to name it Fitz Roy volcano" 
  2. ^ Silleck, H (2007-02-03). "Patagonia: Fitzroy". Summitpost.org. Summitpost.org. Pridobljeno dne 2009-02-02. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 MacDonald, D (2009-01-15). "Haley Solos Fitz Roy's Supercanaleta". Climbing Hot Flashes. Climbing Magazine. Pridobljeno dne 2009-02-02. 
  4. ^ Thompkins, D; Carter, HA (1969). "Fitz Roy, 1968". American Alpine Journal 16 (43): 263–9. 
  5. ^ Mihelič, Zdenka (2013-01-21). "Nova slovenska prvenstvena smer v Fitz Royu - plezala Luka Krajnc in Tadej Krišelj". pzs.com. Pridobljeno dne 2013-01-28. 
  6. ^ Mihelič, Zdenka (2013-01-21). "Nova slovenska prvenstvena smer v Fitz Royu - plezala Luka Krajnc in Tadej Krišelj". pzs.com. Pridobljeno dne 2013-01-28. 
  7. ^ Mihelič, Zdenka (2013-02-26). "Nastja Davidova in Tina Di Batista na Fitz Roy po smeri Afanassieff". pzs.com. Pridobljeno dne 2013-03-15. 
  8. ^ Jurgalski, E (2009-06-15). "Everest Ascents to 2008". 8000ers.com. Pridobljeno dne 2009-11-06. "108 summits on 22 May 2008, 101 summits on 21 May 2007, 112 summits on 16 May 2007, 116 summits on 22 May 2003" 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Kearney A, 1993. Mountaineering in Patagonia. Seattle, Washington: Cloudcap.
  • Terray L, Conquistadors of the Useless, p. 307-8, Victor Gollancz Ltd., 1963. ISBN 0-89886-778-9

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]