Nodozni eritem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Erythema nodosum)
Nodozni eritem
Sopomenkeerythema nodosum[1]
Nodozni eritem pri bolniku z nedavnim streptokoknim vnetjem žrela
Specialnostdermatologija, revmatologija
Vzrokiokužbe, nekužne bolezni (sarkoidoza, kronična vnetna črevesna bolezen, določene vrste raka …), nosečnost, nepojasnjen vzrok …[2]
Diagnostični postopkiklinična postavitev diagnoze[3]
Zdravljenjepočitek, obkladki in preveze …[4]
ZdravilaNSPVZ,[4] kalijev jodid, kortikosteroidi, kolhicin[5]

Nodozni eritem (erythema nodosum) je kožni eritem v obliki vozličastih akutnih vnetnih sprememb, ki se pojavlja največkrat na golenih, in sicer pogosto obojestransko.[6] Je kožni znak različnih boleznih.[1] Praviloma izzveni samoodsebno v roku 30 dni.[7]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Prederuptivna faza[uredi | uredi kodo]

Prvi znaki nodoznega eritema se pogosto kažejo kot gripi podobni simptomi, kot so vročina, kašelj, utrujenost in srbeči sklepi. Pri nekaterih bolnikih se pojavi oteklina in otrdelost sklepov, lahko pride do izgube telesne teže.[8]

Eruptivna faza[uredi | uredi kodo]

Za nodozni eritem so značilne okoli 25–50 mm velike vozličaste vzbrsti pod ravnijo kože, ki se ponavadi pojavljajo na golenih, lahko se pa pojavijo kjerkoli v podkožju, tudi na rokah, trupu, stegnih … Posamezna vozličasta vzbrst običajno izgine po okoli dveh tednih, vendar lahko nastajajo nove, običajno v obdobju šest do osem tednov.[8] Novonastale kožne vzbrsti so običajno rdeče ter tople in trde na otip. Rdečina jenja, vzbrst pa postaja manjša in mehkejša ter naposled izzveni. Spremembe se praviloma popolnoma pozdravijo (posamezna sprememba v roku dveh tednov od pojava) in ne puščajo brazgotin.[8][3] Bolečine v sklepih in vnetje lahko vztrajajo tudi več tednov ali mesecev po pojavu kožnih sprememb.[4]

Redkejše pojavne oblike[uredi | uredi kodo]

Manj pogoste različice nodularnega eritema so:

  • nodularni eritem z razjedami, ki se pojavlja pri crohnovi bolezni,
  • erythema contusiforme, pri katerem se pojavljajo podkožne krvavitve in dajejo kožnim spremembam videz podplutb,
  • migrirajoči nodozni eritem (imenovan tudi subakutni nodularni migrirajoči panikulitis), redka obliks kroničnega nodularnega eritema z asimetričnimi vozličastimi spremembami, ki so na otip nekoliko trde in se sčasoma selijo.[9][10][11]
  • Lezija nodularnega eritema pri svetlopoltem bolniku s tuberkulozo
    Lezija nodularnega eritema pri svetlopoltem bolniku s tuberkulozo
  • Posamezna lezija nodularnega eritema
    Posamezna lezija nodularnega eritema
  • Več lezij nodularnega eritema pri bolniku s temnejšo poltjo
    Več lezij nodularnega eritema pri bolniku s temnejšo poltjo

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Nodozni eritem je lahko posledica različnih bolezenskih stanj (kužne in nekužne bolezni), lahko pa je idiopatičen (brez znanega vzroka). Pojavi se lahko tudi med nosečnostjo.[2]

Idiopatični nodozni eritem[uredi | uredi kodo]

Okoli 30–50 % primerov nodoznega eritema je idiopatičnih, torej brez znanega vzroka.[12]

Okužbe[uredi | uredi kodo]

Okužbe, ki lahko povzročijo nodozni eritem, so na primer:[4]

Avtoimunske bolezni[uredi | uredi kodo]

Avtoimunske bolezni, pri katerih lahko pride do pojava nodoznega eritema, zajemajo:[9]

Nosečnost[uredi | uredi kodo]

Nosečnost lahko povzroči pojav nodoznega eritema.[9] Zlasti se pojavlja v drugem trimesečju nosečnosti. Če se pri nosečnici pojavi nodozni eritem, je pri kadnejših nisečnostih povečano tveganje, da se bo pojavil ponovno.[2]

Zdravila[uredi | uredi kodo]

Zdravila, ki lahko povzročijo nodozni eritem, so na primer:[9][12][14]

Rak[uredi | uredi kodo]

Rakave bolezni, ki so povezane s pojavom nodoznega eritema, zajemajo:[9]

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Diagnoza nodoznega eritema je klinična. Mikroskopski pregled bioptičnega vzorca lahko pomaga pri potrditvi diagnoze.[3] Mikroskopski pregled običajno razkrije infiltrate nevtrofilcev okoli kapilar, ki povzročijo septalne zadebelitve. Maščevje v bližini kapilar je fibrotično spremenjeno. Značilne mikroskopske najdbe so tudi radialni granulomi, dobro opredeljeni nodularni skupki histiocitov.[4]

Dodatne preiskave so potrebne za določitev vzroka, kar lahko vključuje celotno krvno sliko, hitrost sedimentacije eritrocitov (ESR), titer antistreptolizina O, kulture brisa žrela, urinsko analizo, intradermalni tuberkulinski test in rentgen prsnega koša.[16] Vrednost ESR je praviloma povišana, prav tako je povišana vrednost C-reaktivne beljakovine, v krvni sliki pa je povečano število belih krvničk.[3]

ESR je sprva zelo visok, nato se pa ob izzvenevanju kožnih sprememb niža. Titer ASO je povišan v primeru streptokokne okužbe žrela. Z rentgenom prsnega koša se ugotavljajo pljučne bolezni, zlasti sarkoidoza in löfgrenov sindrom.[3]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Nodozni eritem je samoomejujoč in običajno sam izzveni po 3–6 tednih. Možna je ponovitev izbruha kožnih sprememb, pri otrocih predvem zaradi ponavljajoče streptokokne okužbe.[17] Zdravljenje mora biti usmerjeno na vzrok. Pri lajšanju simptomov lahko pomagajo počitek, privzdignjenost spodnjih okončin, kompresijske preveze, vlažni obkladki in uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSPVZ).[4] NSPVZ so običajno učinkovitejša ob akutnem pojavu eritema v primerjavi z zdravljenjem kroničnih sprememb.[18]

Kalijev jodid se lahko uporabi pri vztrajajočih kožnih spremembah neznanega vzroka. Kortikosteroidi in kolhicin se uporabljajo pri hujši obliki nodoznega eritema, neodzivnega na druge oblike zdravljenja.[5][19] Talidomid je učinkovit pri zdravljenu nodoznega eritema pri gobavosti.[20] Glede na izsledke metaanalize iz leta 2009 koristi zdravljenja leproznega nodoznega eritema (pri gobavosti) izkazujeta talidomid in klofazimin.[21]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5514370/eritem?query=Eritem&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 22. 4. 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Hafsi, W.; Badri, T. (3. december 2021). »Erythema Nodosum«. StatPearls [splet]. StatPearls Publishing LLC. Pridobljeno 22. aprila 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Fitzpatrick, Thomas B. (2005). Fitzpatrick's color atlas and synopsis of clinical dermatology (5th izd.). New York: McGraw-Hill. str. 148. ISBN 978-0-07-144019-6.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Schwartz, R. A.; Nervi, S. J. (2007). »Erythema nodosum: A sign of systemic disease«. American Family Physician. 75 (5): 695–700. PMID 17375516.
  5. ↑ 5,0 5,1 Mat, C.; Yurdakul, S; Uysal, S; Gogus, F; Ozyazgan, Y; Uysal, O; Fresko, I; Yazici, H (2005). »A double-blind trial of depot corticosteroids in Behcet's syndrome«. Rheumatology. 45 (3): 348–52. doi:10.1093/rheumatology/kei165. PMID 16263779.
  6. ↑ »Erythema Nodosum«. Johns Hopkins Medicine. Johns Hopkins Medicine. Pridobljeno 12. julija 2019.
  7. ↑ Pedro-Pons, Agustín (1968). Patología y Clínica Médicas (v španščini). Zv. 6 (3. izd.). Barcelona: Salvat. str. 193. ISBN 978-84-345-1106-4.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 »Information for Families Erythema nodosum«. Great Ormond Street Hospital for Children NHS Foundation Trust. GOSH NHS Foundation Trust. april 2012. Ref: 2012F1224. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2017. Pridobljeno 19. aprila 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Gilchrist, Heidi; Patterson, James W. (2010). »Erythema nodosum and erythema induratum (nodular vasculitis): Diagnosis and management«. Dermatologic Therapy. 23 (4): 320–7. doi:10.1111/j.1529-8019.2010.01332.x. PMID 20666819. S2CID 39695627.
  10. ↑ Rapini, Ronald P.; Bolognia, Jean L.; Jorizzo, Joseph L. (2007). Dermatology: 2-Volume Set. St. Louis: Mosby. ISBN 978-1-4160-2999-1.[navedi št.strani]
  11. ↑ 11,0 11,1 William D. James; Timothy G. Berger; Dirk M. Elston (2011). Andrews' Diseases of the skin : clinical dermatology (11. izd.). [London]: Saunders/ Elsevier. str. 488. ISBN 978-1-4377-0314-6.
  12. ↑ 12,0 12,1 Mert, Ali; Ozaras, Resat; Tabak, Fehmi; Pekmezci, Salih; Demirkesen, Cuyan; Ozturk, Recep (2009). »Erythema Nodosum: An Experience of 10 Years«. Scandinavian Journal of Infectious Diseases. 36 (6–7): 424–437. doi:10.1080/00365540410027184. PMID 15307561. S2CID 13123205.
  13. ↑ Goldman, Lee (2012). Goldman's Cecil Medicine (24th izd.). Philadelphia: Elsevier Saunders. str. 915. ISBN 978-1-4377-2788-3.
  14. ↑ Bohn, S; Büchner, S; Itin, P (1997). »Erythema nodosum: 112 cases. Epidemiology, clinical aspects and histopathology«. Schweizerische Medizinische Wochenschrift. 127 (27–28): 1168–76. PMID 9324739.
  15. ↑ Rogerson, S J; Nye, F J (1990). »Hepatitis B vaccine associated with erythema nodosum and polyarthritis«. BMJ. 301 (6747): 345. doi:10.1136/bmj.301.6747.345. PMC 1663612. PMID 2144199.
  16. ↑ García-Porrúa, Carlos; González-Gay, Miguel A.; Vázquez-Caruncho, Manuel; López-Lazaro, Luis; Lueiro, Mercedes; Fernández, Maria L.; Alvarez-Ferreira, Javier; Pujol, Ramón M. (2000). »Erythema nodosum: Etiologic and predictive factors in a defined population«. Arthritis & Rheumatism. 43 (3): 584–592. doi:10.1002/1529-0131(200003)43:3<584::AID-ANR15>3.0.CO;2-6. PMID 10728752.
  17. ↑ Kumar, Vinay; Abbas, Abul K.; Fausto, Nelson; Aster, Jon C. (2009). Robbins and Coltran Pathological Basis of Disease. str. 372–373. ISBN 978-1-4160-4930-2.
  18. ↑ »Erythema Nodosum«. The Lecturio Medical Concept Library. 24. julij 2020. Pridobljeno 21. julija 2021.
  19. ↑ Yurdakul, Sebahattin; Mat, Cem; Tüzün, Yalçin; Özyazgan, Yilmaz; Hamuryudan, Vedat; Uysal, Ömer; Şenocak, Mustafa; Yazici, Hasan (2001). »A double-blind trial of colchicine in Behçet's syndrome«. Arthritis & Rheumatism. 44 (11): 2686–92. doi:10.1002/1529-0131(200111)44:11<2686::AID-ART448>3.0.CO;2-H. PMID 11710724. S2CID 19523919.
  20. ↑ Silverman, W. A. (2002). »The Schizophrenic Career of a 'Monster Drug'«. Pediatrics. 110 (2): 404–406. doi:10.1542/peds.110.2.404. PMID 12165600.
  21. ↑ Van Veen, Natasja H. J.; Lockwood, Diana N. J.; van Brakel, Wim H.; Ramirez, Jose; Richardus, Jan Hendrik (8. julij 2009). »Interventions for erythema nodosum leprosum«. The Cochrane Database of Systematic Reviews (3): CD006949. doi:10.1002/14651858.CD006949.pub2. ISSN 1469-493X. PMID 19588412.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nodozni_eritem&oldid=6127964«