Eddingtonova meja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Eddingtonova mêja [edingtónova ~] je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja. Imenuje se po angleškem fiziku siru Arthuru Stanleyu Eddingtonu.

Če je izsev večji od Eddingtonove meje, bo sevalni tlak tako velik, da bo okoliški plin namesto navznoter potisnjen navzven. Brez plina, ki zagotavlja energijo, se izsev zmanjšuje do Eddingtonove meje, ko je plin spet potisnjen navznoter.

Eddingtonova meja določa najmanjšo maso aktivnega galaktičnega jedra:

L_{\rm E} = \frac{4 \pi \kappa m m_{\rm p}c_{0}}{\sigma_{T}} \cong 30.000 \frac{m}{m_{\odot}} L_{\odot} \!\, ,

kjer je LE največji izsev, ki ga lahko izseva površina, κ gravitacijska konstanta, m masa trdnega telesa, m Sončeva masa, L Sončev izsev mp masa protona, c0 hitrost svetlobe in σT Thomsonov presek za elektron.