Donji Karin
Donji Karin | |
|---|---|
 Donji Karin - srbska pravoslavna cerkev "Sv. Kirik i Julita" | |
  Donji Karin Geografska lega na Hrvaškem | |
| 44°6′25.2″N 15°37′19.2″E / 44.107000°N 15.622000°EKoordinati: 44°6′25.2″N 15°37′19.2″E / 44.107000°N 15.622000°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Zadrska županija |
| Mesto | Benkovac |
| Nadm. višina | 28 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 101 |
| Poštna številka | 23452 Karin |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Donji Karin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Benkovac Zadrske županije.
Donji Karin leži na južni obali Karinskega morja okoli 2 km zahodno Gornjega Karina in 16 km severno od Benkovca. Ob obali stoji veliko število počitniških hišic. Ob presihajoči rečici je nastalo središče tega raztresenega naselja, ki ga sestavlja niz zaselkov.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Na lokaciji Miodrag se nahajajo ostanki ilirske megalitske utrdbe z otanki hrama boginje Latre, rimski amfiteater in srednjeveška turška utrdba. .[1] Na področju današnjega Donjega Karina se je nahajalo utrjeno ilirsko, kasneje še keltsko in rimsko naselje Corinium, ki je ležalo ob tedanji cesti, ki je povezovala notranjost antične province v kateri so živeli Liburni z Zadrom. V zgodnjem srednjem veku je bil pod oblastjo ostrogotov (5. do 6. stol.), Bizantinskega cesarstva (6. do 7. stol.), Frankovskega cesarstva (7. do 9. stol.) ter nato od 10. stol. v sestavu Hrvaške. Okoli leta 950 ga pod imenom Cori (grško τὸ ϰόρı) omenja Konstantin VII. Porfirogenet kot središče ene od enajstih hrvaških županij. V poznem srednjem veku je bil Karin med drugim v lasti družin Gusići in Karlovići, med leti 1527 do 1685 so bili njegovi gospodarji Turki, nato pa Benečani. Na izlivu rečice Karišnice v morje je verjetno že od 9. stol. stal benediktinski samostan. Na njegovih ruševinah je bil leta 1429 zgrajen sedanji frančiškanski samostan Svete Marije Brezgorješne.[1]
Demografija[uredi | uredi kodo]
| Pregled števila prebivalcev po letih[2] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 0 | 0 | 21 | 14 | 8 | 31 | 0 | 0 | 698 | 749 | 724 | 649 | 575 | 514 | 101 |
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Hrvatska enciklopedija . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
