Pojdi na vsebino

Dolenja vas, Divača

Dolenja vas
Dolenja vas se nahaja v Slovenija
Dolenja vas
Dolenja vas
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°43′55.19″N 14°0′37.31″E / 45.7319972°N 14.0103639°E / 45.7319972; 14.0103639
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno-kraška
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaDivača
Površina
 • Skupno13,738 km2
Nadm. višina
536,9 m
Prebivalstvo
 (2024)[2]
 • Skupno163
 • Gostota12 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
6224 Senožeče
Zemljevidi
Dolenja vas pri Senožečah - Vas
LegaObčina Divača
RKD št.23229 (opis enote)[3]

Dolenja vas je naselje v Občini Divača.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Naselje leži na najširšem delu Senožeškega podolja okoli 3 km severozahodno od Senožeč. V vasi je močan studenec, h kateremu so prihajali v sušnih časih, ko še ni bilo vodovoda, po vodo iz oddaljenih vasi. Kot marsikje na Krasu so tudi tu nekdaj pozimi v velikem kalu in globoki ledenici sekali led in ga vozili v Trst; pozimi, ko privrši z Nanosa čez Kras burja, so namreč tod pogosto nizke temperature.[4]

Na Griškem polju, nedaleč od vasi, nastaja prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji, Vetrna elektrarna Dolenja vas

Umetniški spomeniki

[uredi | uredi kodo]
Taborski stolp poleg cerkve

Pomembnejši objekt v vasi je s kamnitimi ploščami krita podružnična cerkev Žalostne Matere božje, ob kateri je dobro ohranjen tabor s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite freske naslikane v več obdobjih. V prezbiteriju, ki je bil leta 1460 zvezdasto obokan in poslikan so Kristus v mandorli, cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so poznogotske freske iz okoli leta 1510, ki kažejo na italijanske renesančne vplive (apostoli, Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn in Abel).[5]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Po površini največja naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
  2. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  3. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23229«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  5. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]