Dolenja vas, Divača

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dolenja vas
DolenjaVas-Senozece1.JPG
Dolenja vas, Divača is located in Slovenija
Dolenja vas
Dolenja vas
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°43′55.19″N 14°0′37.31″E / 45.7319972°N 14.0103639°E / 45.7319972; 14.0103639Koordinati: 45°43′55.19″N 14°0′37.31″E / 45.7319972°N 14.0103639°E / 45.7319972; 14.0103639
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Divača
Površina[1]
 • Skupno 13,738 km2
Nadmorska višina 536,9 m
Prebivalstvo (2019)[2]
 • Skupno 158
 • Gostota 12 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6224 Senožeče
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Dolenja vas pri Senožečah - Vas
LegaObčina Divača
RKD št.23229 (opis enote)[3]

Dolenja vas je naselje v Občini Divača.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži na najširšem delu Senožeškega podolja okoli 3 km severozahodno od Senožeč. V vasi je močan studenec, h kateremu so prihajali v sušnih časih, ko še ni bilo vodovoda, po vodo iz oddaljenih vasi. Kot marsikje na Krasu so tudi tu nekdaj pozimi v velikem kalu in globoki ledenici sekali led in ga vozili v Trst; pozimi, ko privrši z Nanosa čez Kras burja, so namreč tod pogosto nizke temperature.[4]

Na Griškem polju, nedaleč od vasi, nastaja prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji, Vetrna elektrarna Dolenja vas

Umetniški spomeniki[uredi | uredi kodo]

Pomembnejši objekt v vasi je s kamnitimi ploščami krita podružnična cerkev Žalostne Matere božje, ob kateri je dobro ohranjen tabor s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite freske naslikane v več obdobjih. V prezbiteriju, ki je bil leta 1460 zvezdasto obokan in poslikan so Kristus v mandorli, cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so poznogotske freske iz okoli leta 1510, ki kažejo na italijanske renesančne vplive (apostoli, Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn in Abel).[5]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  3. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23229". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  4. Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  5. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]