Vetrna elektrarna Dolenja vas
Vetrna elektrarna Dolenja vas na Griškem polju pri Dolenji vasi, blizu Senožeč v občini Divača je prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji. Elektrarno zaenkrat sestavlja ena vetrnica tipa E-70 [1] nazivne moči 2,3 MW nemškega proizvajalca Enercon[2]. Rotor premera 71 m se vrti na 98 m visokem stolpu. Temelj vetrnice ima premer 15 m, visok pa je 2,8 m. V temelj je vgrajeno 500 m3 betona in 50 ton železa[3]. Vetrnica je bila postavljena jeseni 2012. Rotor vetrnice so dvignili na stolp 29.9.2012.
Redno obratovanje vetrne elektrarne se bo predvidoma pričelo v prvi polovici leta 2013[4].
Vetrna elektrarna je v lasti podjetja AAE d.o.o.[5] iz Maribora, ki tukaj načrtuje izgradnjo velikega vetrnega polja, saj je že pridobilo energetsko dovoljenje[6] za vetrne elektrarne, katerih vsota nazivnih moči znaša 80 MW.
Zapleti pri gradnji
[uredi | uredi kodo]Investitor je okoljevarstveno soglasje za eno, poskusno vetrnico, pridobil že oktobra 2005. Gradnja se je začela avgusta 2010 in naj bi bila po prvotnih načrtih končana oktobra 2010[7]. Po anonimni prijavi je v drugi polovici oktobra 2010 Ministrstvo za okolje in prostor gradbeno dovoljenje razveljavilo. Investitor naj ne bi imel soglasja vseh lastnikov zemljišča, na katerem gradi[8]. Zemljišče je bilo do druge svetovne vojne v lasti agrarne skupnosti, zdaj pa je v solastništvu 58 lastnikov[9]. Po prepričanju Inštituta za upravno pravo je bila razveljavitev gradbenega dovoljenja s strani ministrstva nezakonita[10], zato se postavlja vprašanje, kdo bo odgovarjal za nastalo škodo, ki po navedbah investitorja znaša že več 100.000 €[11]. Potem, ko je gradnja vetrnice zaradi zapleta z gradbenim dovoljenjem stala ca. mesec dni, so 25.11.2010 žerjav podrli in ga odpeljali[12].
Ogorčeni zaradi birokratske blokade so 30.11.2010 štirje poslanci Državnega zbora (Luka Juri, Matevž Frangež, Dejan Levanič in Marijan Križman) na Vlado RS naslovili poslansko pobudo. Predlagali so, da se Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti spremeni tako, da bo za izdajo gradbenega dovoljenja zadostovalo soglasje solastnikov z najmanj 80% lastniških pravic [13].
Novembra 2011 je bil investitor še optimističen in je pričakoval, da bo uredil vse dokumente v nekaj mesecih in da bodo z gradnjo nadaljevali že spomladi 2011[12]. Vendar se je urejanje dokumentov zavleklo na več kot eno leto in pol, tako da je investitor uspel ponovno pridobil gradbeno dovoljenje šele spomladi 2012.
Slike
[uredi | uredi kodo]-
14.9.2010 - temelj -
27.10.2010 - montaža -
5.3.2011 - zapuščeno gradbišče -
30.9.2012 - postavljena vetrnica -
30.9.2012 - vetrnica v stoječem stanju -
31.12.2013 - celotna vetrnica v stoječem stanju
Opombe in viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Enercon E-70«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2012. Pridobljeno 5. oktobra 2012.
- ↑ »Enercon GmBH, domača stran«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2010. Pridobljeno 14. septembra 2010.
- ↑ »Nedelo 12.9.2010«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2010. Pridobljeno 12. septembra 2010.
- ↑ Matjaž Tavčar: "Vetrnica pri Dolenji vasi: Poglejte v notranjost prve slovenske vetrnice", Planet Siol.net, 4.1.2013 (obsežni komentarji!); vpogledano 2013-04-12
- ↑ PIRS Arhivirano 2014-04-18 na Wayback Machine.
- ↑ Register energetskih dovoljenj Arhivirano 2011-01-15 na Wayback Machine.
- ↑ Prispevek na TV Slovenija
- ↑ Dnevnik TV Slovenija 28.10.2010
- ↑ Zemljiški kataster Arhivirano 2010-10-27 na Wayback Machine.; parcela št. 1103/27, katastrska občina št. 2441 Dolenja vas
- ↑ Inštitut za upravno pravo, 2.11.2010: Pravno mnenje
- ↑ AAE d.o.o.: Vabilo na tiskovno konferenco v Dolenji vasi dne 19.11.2010
- ↑ 12,0 12,1 STA, 25.11.2010: Na gradbišču vetrne elektrarne pri Senožečah podrli žerjav
- ↑ Poslanska pobuda
