Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Groblje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Groblje (1).jpg
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata is located in Slovenija
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Geografski položaj v Sloveniji
46°8′58.92″N 14°35′19.31″E / 46.1497000°N 14.5886972°E / 46.1497000; 14.5886972Koordinati: 46°8′58.92″N 14°35′19.31″E / 46.1497000°N 14.5886972°E / 46.1497000; 14.5886972
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijMohor in Fortunat
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Slogbarok
Konec gradnjeok. 1500
Lastnosti
Št. zvonikov1
Uprava
ŽupnijaJarše
ŠkofijaLjubljana
MetropolijaLjubljana
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
LegaObčina Domžale
RKD št.171 (opis enote)[1]

Cerkev svetega Mohorja in Fortunata se nahaja v Grobljah. Zgrajena je bila okoli leta 1500 in se uvršča med najimenitnejše spomenike baročne umetnosti na Slovenskem.

Lokacija in datacija[uredi | uredi kodo]

Cerkev svetega Mohorja in Fortunata se nahaja v okolici Domžal in Mengša ter 15 kilometrov izven Ljubljane. Naselje Groblje se prvič omenja leta 1435.[2] Groblje je slovensko ime, ki izhaja iz besede "groblje" (v nemščini Groblach). V tem kraju je bilo takrat kamenja, ki se v slovenskem jeziku imenuje "groblje". Ta kup kamenje je nastal, ko je bil uničen jez neveljskega jezera pri Kamniku in je velika poplava prinesla velike količine kamnov na polje v Mengeš. V Grobljah je bila zgrajena majhna, a čudovita cerkev svetega Mohorja in Fortunata. Predpostavlja se, da je bila cerkev v Grobljah zgrajena okoli leta 1500 kot podružnična cerkev svetega Mihaela v Mengšu. V tem času je obstajala nevarnost pred vpadi Turkov in obstaja dokument, ki priča, da je cerkev v Grobljah leta 1526 plačala vojni davek.[2]

Sveta Notburga[uredi | uredi kodo]

Za cerkev svetega Mohorja in Fortunata je bilo izjemnega pomena leto 1739, ko je knezoškof Kaspas Ignaz Künigl v Groblje poslal relikvijo svete Notburge. Mnogi romarji so potovali v Groblje, da bi se priporočili tej svetnici in prosili za zdravje njihovih bližnjih ter njihovih živali. Po priporočilu k svetnici so mnogi izpričevali, da se je ljudem in živalim zdravje čudežno povrnilo. To pa je izjemno prispevalo k ugledu te cerkve.[3]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Obnovitvena dela so se na cerkvi pričela izvajati leta 1741 in so se končala leta 1763, 9. avgusta 1763 pa je bila cerkev dokončno posvečena svetima Mohorju in Fortunatu.

Cerkev ima en glavni oltar in štiri stranske. Razmerje med ladjo in prezbiterijem je neobičajen; ladja je skoraj kvadratna (10,5x9,2m), prezbiterij pa je podolgovat (8x4,5m). Prezbiterij ima pet obokov, ki povezujejo oltar in ladjo.

Največji pečat je cerkvi dal Franc Jelovšek, ki je naredil poslikave iz življenja svetnikov: svete Notburge, svetega Izidorja, svete Marjete, svetega Andreja in drugih svetnikov. Stropne poslikave te cerkve iz leta 1761 so hkrati tudi njegov zadnje pomembnejše delo. Cerkev svetega Mohorja in Fortunata je bila leta 1966 razglašena za muzej Jelovškove umetnosti.

Franc Jelovšek[uredi | uredi kodo]

Franc Jelovšek je v tej cerkvi poslikaval v obdobju med 1759 in 1761. Rodil se je 4. oktobra 1700 v Mengšu in umrl 31. maja 1764 v Ljubljani. Od leta 1730 dalje je deloval kot neodvisni slikar in ustvarjal v številnih cerkvah po Sloveniji (Ljubljana, Kamnik, Mokronog, Lesce, Vipava, Skaručna, Šenčur, Sladka Gora...). Franc Jelovšek je bil član skupine baročnih slikarjev v Ljubljani, katere del so bili tudi drugi znani slikarji, kot so Valentin Mentzinger (1699-1759), Fortunat Bergant (1721-1769) in Anton Cebej (1722-1774). Zadnje veliko delo umetnika Franca Jelovšeka je ravno slikovita cerkev svetega Mohorja in Fortunata v Grobljah in njene številne freske. Krištof Andrej Jelovšek (1729-1776), sin učitelja, ki je bil tudi slikar, vendar ne tako znan kot njegov oče, naj bi prav tako prispeval k nastanku tega velikega dela.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 171". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. 2,0 2,1 STRAŽAR, S. (1988). Ob bregovih Bistrice. Od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico. Radomlje : Krajevna skupnost Radomlje. 
  3. ŠERBELJ, F. (2008). Baročne Groblje. Ljubljana : Družina. 

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • HŐFLER, J. (1976). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. Ljubljana : Viharnik. 
  • ŠERBELJ, F. (2008). Baročne Groblje. Ljubljana : Družina. 
  • STRAŽAR, S. (1988). Ob bregovih Bistrice. Od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico. Radomlje : Krajevna skupnost Radomlje. 
  • VALVASOR, J. W. (1977). Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana : Mladinska knjiga. str. 365. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]