Cerkev sv. Petra, Komenda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Petra
Cerkev sv. Petra, župnijska cerkev Župnije Komenda
Cerkev sv. Petra, župnijska cerkev Župnije Komenda
Cerkev sv. Petra is located in Slovenija
Cerkev sv. Petra
Cerkev sv. Petra
46°12′31.60″N 14°32′20.75″E / 46.2087778°N 14.5390972°E / 46.2087778; 14.5390972Koordinati: 46°12′31.60″N 14°32′20.75″E / 46.2087778°N 14.5390972°E / 46.2087778; 14.5390972
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Peter
Spletna stranhttp://zupnija-komenda.rkc.si/
Zgodovina
Blagoslovljena25.7.1729
DogodkiPrenova po potresu 1895: nov prezbiterij in prizidki ob stolpu
Celostna ureditev dvorišča: 1935, Jože Plečnik
1995: prenova Mauracherjevih orgel iz leta 1899[1]
Povezani ljudjePeter Pavel Glavar (1721-1784)
Arhitektura
Funkcionalno stanjeŽupnijska cerkev
Konec gradnje1726
Lastnosti
Št. zvonikov1
Zvonovi5 (1925)
Uprava
ŽupnijaKomenda
DekanijaKamnik
NadškofijaLjubljana
Komenda - Cerkev sv. Petra
LegaGlavarjeva 110. Na koncu vasi, severno nad pokopališčem.
Občina Komenda
RKD št.231 (opis enote)[2]

Cerkev sv. Petra je cerkev v Komendi. Pripada rimskokatoliški Cerkvi in je župnijska cerkev župnije Komenda.

Izgradnja[uredi | uredi kodo]

Cerkev v sedanji baročni obliki so začeli na mestu prejšnjih dveh cerkva (na vzpetini na robu naselja) graditi leta 1726 pod pokroviteljstvom barona Petra Testaferrate; zidal je Gregor Maček mlajši. Cerkev je sprva obdajalo obzidje protiturškega tabora, ki so ga leta 1877 večinoma odstranili. Po velikem potresu leta 1895 je dodobra razmajana cerkev dobila nov prezbiterij in prizidke ob stolpu. Leta 1935 so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika celovito uredili okolico cerkve; v sklopu te ureditve so na dvorišču postavili evharistični svetilnik ter spomenik padlim v prvi svetovni vojni.

Notranjščina cerkve[uredi | uredi kodo]

Cerkev ima pravokotno obliko ladje s štirimi plitvimi kapelami.

Glavni oltar je idejno zasnoval slikar Franc Jelovšek, mizarska dela je opravil Jožef Schettel. Kipe je leta 1758 izdelal Janez Gabrič: v tronu je cerkveni zavetnik, sveti Peter, na prestolu; ob njem sta angela, sveti Atanazij in sveti Janez Zlatoust, na obhodnih lokih sveti Ambrož in Sveti Avguštin, v atiki Sveta Trojica sprejema svetega Urbana, na volutah pa sta sveti Janez in Sveti Pavel. Obstoječi tabernakelj je po zasnovi Jožeta Plečnika leta 1956 izdelal pasar Alojzij Pirnat.

Pod oltarno mizo glavnega oltarja so relikvije svetega Urbana, vojaka in konjenika ter enega prvih rimskih mučencev, ki so jih po posredovanju Petra Pavla Glavarja pridobili leta 1753 iz katakomb svete Priscile v Rimu. To je tudi razlog, zakaj Komenda velja za romarsko pot konjenikov, konjerejcev in jezdecev. Prezbiterij so v skladu z novimi liturgičnimi vodili prenovili po načrtu arhitekta Jožeta Valentinčiča.

Prižnica iz leta 1760 (osnutek: Franc Jelovšek, mizar Jožef Waller, kipar Jakob Löhr) prikazuje: Petrovo kesanje, Izročanje ključev, Rešitev iz ječe, na strehi pa so štiri glavne kreposti. Marmorno obhajilno mizo je 1874 izdelal Janez Zamen iz Mengša, klopi pa 1893 Jože Stupica iz Vira.

Krstilnico po prvotnih načrtih arhitekta Valentinčiča so po načrtih arh. Hribernika podaljšali v kapelo Marije, Kraljice miru; v njej so kip Janeza Krstnika, grobnica ter Plečnikov tabernakelj.

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. Benedik, Metod, Trunkelj, Franc (2012). Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi. Družina. str. 341/783 str. COBISS 261200640. ISBN 978-961-222-899-6. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 231". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Cerkev svetega Petra, Komenda v Wikimedijini zbirki