Cerkev sv. Martina, Zgornja Draga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Martina
Cerkev sv. Martina, Zgornja Draga
Cerkev sv. Martina, Zgornja Draga
Cerkev sv. Martina is located in Slovenija
Cerkev sv. Martina
Cerkev sv. Martina
Geografski položaj v Sloveniji
45°56′24″N 14°46′44″E / 45.94000°N 14.77889°E / 45.94000; 14.77889Koordinati: 45°56′24″N 14°46′44″E / 45.94000°N 14.77889°E / 45.94000; 14.77889
KrajZgornja Draga
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Martin
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
ArhitektMojster Mihael (3/4 12. stol)
Uprava
ŽupnijaVišnja Gora
DekanijaGrosuplje
NadškofijaLjubljana
MetropolijaLjubljana
Zgornja Draga - Cerkev sv. Martina
LegaObčina Ivančna Gorica
RKD št.874 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP14. december 1991

Cerkev sv. Martina v Zgornji Dragi je eden najpomembnejših spomenikov slovenske romanske arhitekture.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Skromna cerkvica sv. Martina v Zgornji Dragi pri Stični je med najbolj znanimi spomeniki naše romanske arhitekture. Današnja cerkvica obstoji iz pravokotne ladje in manjšega polkrožnega oltarnega prostora pa lope (lopa: na več strani odprt, sicer pa pokrit prostor, prislonjen k stavbi) in zvonika na zahodni strani. Oba ta dva sta kasnejša prizidka, ki so ju v baroku dodali srednjeveški stavbi zato, ker cerkev po takratnem pojmovanju ne bi bila cerkev, če ne bi imela zvonika. Njena zunanjščina je bila v začetku še bolj skromna, saj je bila bolj podobna hiši kakor cerkvi. Pozoren opazovalec pa bo opazil nekatere elemente in posebnosti, ki jih druge sočasne stavbe tega tipa ne premorejo. Zunaj ima apsida podzidek in pod napuščem zobčasti venec, v notranjosti pa nas preseneti to, da je obokana tudi v ladiji, ki ima v vseh podobnih tlorisnih zasnovah pri nas sicer raven lesen strop. Odkotd ta posebnost, s katero se cerkev razlikuje od vseh drugih njej podobnih? Odgovor na to vprašanje nam ponuja zgodovina in v zvezi z njo naslednje sklepanje: imenovana cerkvica ni daleč stran od znamenitega cistercijanskega samostana Stična, v katerem je kmalu po ustanovitvi leta 1136 gradnjo redovne cerkve, ki je bila 1156 posvečena, vodil francoski stavbenik Mihael, ki je s prvim opatom prišel iz Francije, matične dežele reda. O tem poroča neka listina s konca 12.stol., ki omenja tudi to, da je Mihael s svojim delom v stiškemu smostanu mnogo koristil, kar mu je samostan poplačal s tem, da mu je dal nekaj zemlje, na kateri je Mihael postavil dom. Ker ni bil menih, se je poročil z domačinko in se ni več vrnil v Francijo. Zanjo, ki je bila poprej podložnica višnjegorskega grofa in velikega dobrotnika Stične, je pridobil svobodo in grof je poskrbel tudi za prihodnost njunih otrok. Čeprav kraj, kjer si je francoski stavbenik ustvaril dom, v katerm je preživel zadnja leta, v listini ni označen, se sme domnevati, da je bilo to v bližini Stične in več razlogov govori v prid domnevi, da si je izbral v tisih časih povsem mirno dolinico v današnji Zgornji Dragi.

Restavratorska dela[uredi | uredi kodo]

Pri zadnjih restavratorskih delih v 50. letih 20. stoletja, ki so želela pokazati predvsem njene prvenstvene spomeniške kvalitete, so prišli v notranjosti na dan bledi ostanki freske iz prve polovice 17. stoletja, na še romansko oltarno menzo (menza: oltarna miza, simbolična podoba mize pri Zadnji večerji) pa je bil takrat na mesto nepomembnega oltarnega nastavka iz 1867 postavljen resavrirani leseni kip sv. Martina iz 17. stoletja, ki pa so ga »ljubitelji starin« ukradli.[2]

Sklep[uredi | uredi kodo]

Med najbolj prepričljivimi pa je za naše razmere izredna arhitektura cerkvice, ki si jo je Mihael poleg doma postavil kot kapelo, v kateri je morda želel biti tudi pokopan in si je za njenega zavetnika izbral sv. Martina, škofa iz Toursa, svetnika francoskega rodu. S tako bogato izpričanim poreklom in razmeroma podrobno določenim časom nastanka okrog leta 1170 je cerkvica v Zgornji Dragi pomemben zgodovinski spomenik, s svojo arhitekturo, ki se bistveno razlikuke od domačih vrstnic, pa dober primer k nam uvožene romanske stavbe iz takrat umetnostno vodilne Zahodne Evrope. Kljub majhnosti je cerkvica pomemben in velik kulturni spomenik.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 874". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. Zadnikar, Marijan. (1973). Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti. Celje: Mohorjeva družba