Cerkev sv. Ladislava, Beltinci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev svetega Ladislava
Cerkev svetega Ladislava v Beltincih
Cerkev svetega Ladislava v Beltincih
Cerkev svetega Ladislava v Beltincih
Cerkev svetega Ladislava se nahaja v Slovenija
Cerkev svetega Ladislava
Cerkev svetega Ladislava
46°36′25″N 16°14′6″E / 46.60694°N 16.23500°E / 46.60694; 16.23500Koordinati: 46°36′25″N 16°14′6″E / 46.60694°N 16.23500°E / 46.60694; 16.23500
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Ladislav
Zgodovina
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Uprava
ŽupnijaBeltinci
DekanijaLendava
ŠkofijaMurska Sobota
MetropolijaMaribor
Beltinci - Cerkev sv. Ladislava
LegaBeltinci
Občina Beltinci
RKD št.2871 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP18. avgust 2012

Cerkev stoji v kraju Beltinci, župniji Beltinci in istoimenski občini

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvo cerkev omenjeno v letu 1669 so uporabljali grofje, ki so prebivali v beltinskem gradu. Bila je lesena, pokrita s skodlami; na glavnem oltarju je kraljevala slika Gospodovega vstajenja.

General Ladislav Ebergenyi je dal v baročnem slogu zgraditi 1742 zidano cerkev, posvečeno svojemu zavetniku svetemu Ladislavu, ki je bil poljsko-ogrskega porekla. Kot vladar je s krepko roko utrdil kraljestvo, ki so ga razmajale zdrahe po smrti svetega Štefana Ogrskega, kateri je umrl brez potomcev – in so mu sledili kar po vrsti nesposobni in svojeglavi vladarji. Obenem je utrdil katoliško vero med ljudstvom.

Kot samostojna je župnija so Beltinci omenjeni 1760, ko se je pražupnija Turnišče razdelila na dva enaka dela. [2]


1890 so ji na severni strani dozidali stransko ladjo, a na južni strani 1894 Marijino stransko kapelo z napisom »Ave Marija« in s kamnitim oltarjem. Na njem blesti renesančni relief Marije z Jezuščkom iz 15. stoletja. Pod to kapelo je grobnica grofovske družine Zichyjeve, zgrajena 1895. [3]

Cerkev svetega Ladislava ima čudovito pročelje, saj sta ob glavnem vhodu v cerkev na desni in levi strani dva stolpa. V začetku stranske ladje pa je zvonik, ki so ga sezidali leta 1777. V zvoniku beltinske cerkve naznanjajo vesele in žalostne dogodke štirje zvonovi. Prvotni oltar je bil iz leta 1799.

Novejša podoba[uredi | uredi kodo]

Cerkev na razglednici iz 1960. let

V skladu z bogoslužnimi določbami Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora so preurejali tudi Cerkev svetega Ladislava. Tako je dobila 1972 daritveni oltar proti ljudstvu, na katerem je bil preurejeni tabernakelj. Nad oltarjem je slika sv. Ladislava. Prižnica je postavljena 1959 in jo krasijo slike evangelistov. Krstni kamen je iz leta 1749. V stranski ladji so štirje kipi: Srca Jezusovega, sv. Marije, sv. Jožefa in sv. Frančiška. Križev pot pa so kupili 1903. leta v Švici.

V cerkveni grobnici so pokopani grof Avgust Zichy, njegova žena Hedvika in njune hčere: zadnja grofica Marija – ki jo starejši ljudje še pomnijo po njeni dobrodelnosti, Teodora – ki je umrla v sluhu svetosti - in Anastazija, ki se je edina poročila in sicer na Madžarsko.

Na cerkvenem trgu je na visokem stebru kip svetega Teodorja, prvotnega zavetnika Benetk, kjer so imeli beltinski grofje Zichyji svojo počitniško hišo. 1993. leta je bil kip obnovljen. Na cerkven trgu je tudi »beneški« studenec. Župnišče so zgradili 1736. leta, prenovili v 1962. in 1989. letu. 1989 so izolirali temelje, na novo uredili električno napeljavo in vpeljali vodovod. Leta 1982 so ob beltinskem župnišču zgradili župnijski dom, v katerem so tri učilnice. Od leta 2008 deluje v župnijskem domu glasbena šola.

Beltinska župnija lepo skrbi za prvotno zunanjo podobo cerkvene zgradbe. Po navodilih spomeniškega varstva so pročelje nazadnje obnovili 1985, 1993 pa so obnovili notranjost cerkve, jo prepleskali in obnovili freske. Leta 1996 so bile na koru postavljene nove orgle z 28 registri. Zadnje čase (2021) pa zopet temeljito obnavljajo prezbiterij.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Sveti Teodor in Beneški studenec[uredi | uredi kodo]

Kip Svetega Teodorja na zahodnem stebru na Trgu svetega Marka v Benetkah
Kip Svetega Teodorja na stebru pred beltinško cerkvijo na razglednici iz začetka 20. st.

Baročno stavbo iz 1742 je 1893 - 95 je predelal v neobaročno - klasicističnem slogu stavbenik Max von Ferstel (1859-1936). V cerkvenem prostoru sta kopiji z začetka 20. stoletja: beneški vodnjak in steber s kipom svetega Teodorja z zmajem; zmaja nekateri neredko mešajo s krokodilom, Teodorja pa s Panteleonom. [4] [5]

Na južni strani cerkve je med 1890-1894 dal postaviti beneški studenec in spomenik sv. Teodorja, zvest posnetek spomenika na Markovem trgu v Benetkah. V Beltincih je bil leta 1989 originalni kip zamenjan z lesenim; obnovljeni beneški studenec z grbi se je ohranil do danes v sicer malce spremenjeni obliki.

Sveti Teodor skupaj s Svetim Markom sta izvirno kipa postavljena na Trgu svetega Marka v Benetkah. Sveti Teodor iz Amanseje, upodobljen ko ubija zmaja, je bil prvi zavetnik Benetk in ga smatrajo za svetnika, ki je bil med najbolj češčenimi vojaki mučenci Vzhoda. Bil je zavetnik Benetk, dokler ni prevzel njegove vloge Sveti Marko v trinajstem stoletju. Ko so se namreč Benetke dovolj osamosvojile od Carigrada, jim je bilo pod častjo, da bi častili za zavetnika bizantinskega svetnika, čigar posnetek obstaja sicer tudi znotraj Doževe palače. [6]

Sveti Teodor skupaj s Svetim Markom – dva kipa na dveh stebrih, ki krasita Trg svetega Marka v Benetkah, padeta v oči vsakemu obiskovalcu Benetk. Tam je imela grofovska družina Zichy svojo počitniško hišo. Izletniki navadno slikajo prvega in jim za drugega ni mar ne vedoč niti kaj pomeni niti kako vlogo je nekdaj igral v življenju Serenissime. Sveti Teodor Amansejski je upodobljen, ko ubija zmaja, in je sicer bil prvi zavetnik Benetk - zaščitnik v času vojn, ki jih Benetkam ni manjkalo. [7]

V Zičijevem rodovniku najdemo tudi ime Teodor (ogrsko Tivadar), pa tudi svoji hčerki je dal Avgust Zichy ime po svetem Teodorju - Teodora.

Kapela "Ave Maria"[uredi | uredi kodo]

Kapela "Ave Maria" je postavljena nad grobnico Družine Ziči v Beltincih

Grof Avgust Zichy je dal leta 1894 prizidati na južni strani cerkve Marijino kapelo – »Ave Maria«, pod katero so leto pozneje zgradili tudi grofovsko družinsko grobnico. V njej je pokopana cela družina: oče Avgust, mati Hedvika, ter hčerke Marija, Teodora in Anastazija. Za četrto hčerko Frido obstaja malo podatkov in ne počiva v Beltincih.

Pomen[uredi | uredi kodo]

Cerkev svetega Ladislava v Beltincih je skratka najpomembnejši spomenik zgodovinskega stavbeništva 19. stoletja v Prekmurju. [8]

Stare razglednice[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2871". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. "Župnija Beltinci". Župnija Beltinci. 17. september 2011. Pridobljeno dne 3. oktober 2021.
  3. "Die Kirche des heiligen Ladislav Beltinci". Bergfex.at. Pridobljeno dne 3. oktober 2021.
  4. "Zakaj pri nas stoji kip moškega z mrtvim krokodilom pod nogami?". sobotainfo. 29. julij 2018. Pridobljeno dne 25. september 2021.
  5. "Župnija Beltinci". sobotainfo. 17. september 2021. Pridobljeno dne 3. oktober 2021.
  6. "Santo protettore di Venezia". Frankino36. 18. februar 2014. Pridobljeno dne 3. oktober 2021.
  7. "Colonna di San Marco e San Teodoro. Il primo patrono di Venezia". Franco1953Genova. 21. februar 2015. Pridobljeno dne 3. oktober 2021.
  8. "Die Kirche des heiligen Ladislav Beltinci". Bergfex.at. Pridobljeno dne 3. oktober 2021.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(slovensko)
(madžarsko)
(nemško)
(italijansko)