Cerkev sv. Ladislava, Beltinci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev svetega Ladislava

Cerkev svetega Ladislava v Beltincih

Cerkev svetega Ladislava is located in Slovenija
Cerkev svetega Ladislava
Cerkev svetega Ladislava
Geografski položaj v Sloveniji
46°36′24.29″N 16°14′7.24″E / 46.6067472°N 16.2353444°E / 46.6067472; 16.2353444Koordinati: 46°36′24.29″N 16°14′7.24″E / 46.6067472°N 16.2353444°E / 46.6067472; 16.2353444
Država Zastava Slovenije Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev sveti Ladislav
Funkcionalno stanje aktivna
Uprava
Župnija Beltinci
Dekanija Lendava
Škofija Murska Sobota
Metropolija Maribor
Beltinci - Cerkev sv. Ladislava
Lega Beltinci
Občina Beltinci
RKD št. 2871 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 18. avgust 2012

Cerkev je v kraju Beltinci, župniji Beltinci in istoimenski občini

Zgodovina cerkve[uredi | uredi kodo]

Prvo cerkev omenjeno v letu 1669 so uporabljali grofje, ki so prebivali v beltinskem gradu. Bila je lesena, pokrita s skodlami na glavnem oltarju pa je bila slika Gospodovega vstajenja. Za ljudstvo pa so cerkev zgradili leta 1742. Kot samostojna je župnija Beltinci omenjeni leta 1760. General Ladislav Ebergenyi je dal zgraditi 1742. leta beltinsko cerkev posvečeno sv. Ladislavu. Ta pa ni posvečena njemu ampak madžarskemu kralju, ki ga je katoliška cerkev razglasila zaradi tega ker je kot vladar poglobil in utrdil katoliško vero za blaženega. Cerkev je zidana v baročnem slogu.

V letu 1890, so ji na severni strani dozidali stransko ladjo, 1894. so prizidali stransko kapelo ave Marija s kamnitim oltarjem. Pod to kapelo je grobnica grofov Zichyjev, zgrajena okrog 1895. leta. V začetku stranske ladje je zvonik, ki so ga sezidali leta 1777. Cerkev ima čudovito pročelje saj sta ob glavnem vhodu v cerkev na desni in levi strani dva stolpa. Prvotni oltar je bil iz leta 1799.

Novejša podoba cerkve[uredi | uredi kodo]

Cerkev na razglednici iz 1960. let

Sedaj je oltar preurejen in na njem je tabernakelj. Nad oltarjem je slika sv. Ladislava. Daritveni oltar je cerkev dobila leta 1972. Prižnica je postavljena 1959. leta in ima slike evangelistov. Krstni kamen je iz leta 1749. V stranski ladji so štirje kipi: Srca Jezusovega, sv. Marije, sv. Jožefa in sv. Frančiška. Križev pot pa so kupili 1903. leta v Švici. V beltinski cerkvi sv. Ladislava so štirje zvonovi. V cerkveni grobnici so pokopani grof Avgust Zichy, njegova žena Hedvika in njune hčere: Marija, Teodora in Anastazija.

Na cerkvenem trgu je na visokem stebru kopija kipa sv. Teodorja, nekdanjega zavetnika Benetk, kjer so imeli beltinski grofje Zichyji, svojo počitniško hišo. Je iz lesa in 1993. leta obnovljen. Na cerkven trgu je tudi »beneški« studenec. Župnišče so zgradili 1736. leta, prenovili v 1962. in 1989. letu. 1989. leta, so izolirali temelje, na novo uredili električno inštalacijo in napeljali vodovod. Leta 1982 so ob beltinskem župnišču zgradili župnijski dom, v katerem so tri učilnice. Od leta 2008 deluje v župnijskem domu glasbena šola.

Beltinska župnija lepo skrbi za prvotno zunanjo podobo cerkvene zgradbe. Po navodilih spomeniškega varstva so pročelje nazadnje obnovili 1985. leta, 1993. leta pa so obnovili notranjost cerkve. So jo prepleskali in obnovili freske. Leta 1996 so bile na koru postavljene nove orgle z 28 registri.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Baročna stavba iz 1742 je bila 1893 - 95 predelana v neobaročno - klasicističnem slogu. Arhitekt je bil Max von Ferstl. V cerkvenem prostoru sta kopiji z začetka 20. stolletja beneški vodnjak in steber s kipom sv. Pantaleona z zmajem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2871". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]