Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji
| Cerkev Marijinega vnebovzetja | |
|---|---|
 | |
  Cerkev Marijinega vnebovzetja | |
| 46°1′48″N 15°1′19″E / 46.03000°N 15.02194°E | |
| Kraj | Dole pri Litiji |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška cerkev |
| Patrocinij | Marijino vnebovzetje |
| Zgodovina | |
| Status | župnijska cerkev |
| Zgrajena | 1858 |
| Posvečena | 27. avgust 1861 |
| Arhitektura | |
| Kulturna dediščina | RKD 3689 |
| Razglasitev dediščine | 16. junij 2008 |
| Vrsta arhitekture | cerkev |
| Slog | barok |
| Uprava | |
| Župnija | župnija Dole pri Litiji |
| Dekanija | dekanija Litija |
| Škofija | Škofija Ljubljana |
| Cerkvena pokrajina | Nadškofija Ljubljana |
Dole pri Litiji - Cerkev Marijinega vnebovzetja | |
| Lega | Občina Litija |
| RKD št. | 1779 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 16. junij 2008 |
Cerkev Marijinega Vnebovzetja je baročna cerkev na Dolah pri Litiji, posvečena 25. avgusta 1861. Zgrajena je bila leta 1858.
Po legendi naj bi se leta 512 na mestu današnje cerkve zgodil čudež: sredi poletja, 5. junija, je zapadel sneg. Naslednje jutro so v snegu našli sledi, ki so vodile od Suhadol do Dol, in so se ustavile prav na kraju, kjer danes stoji cerkev. Prvotna cerkev je bila posvečena Mariji Snežni, orientirana proti vzhodu in je imela en zvonik, ki je še danes vključen v zasnovo nove cerkve.
Leta 1858 je duhovnik Jožef Zelenc dal sezidati novo župnijsko cerkev. Ta je bila 25. avgusta 1861 posvečena Mariji Vnebovzeti, posvetil pa jo je škof Bartholomeus Widmer.
Na vhodnih vratih cerkve sta lesena reliefa svetih Cirila in Metoda, delo akademskega slikarja, kiparja in pedagoga Staneta Jarma. Notranjost cerkve je poslikal slikar Jurij Tavčar, ki je ustvaril tudi križev pot, dokončan 5. junija 1863, ter poslikal in okrasil vse oltarje.
Glavna ladja cerkve je zasnovana v obliki križa. Cerkev je baročna.
Stranski oltarji:
Oba stranska oltarja sta lesena ter bogato baročno okrašena.
Na levi strani stoji oltar svetega Ožbolta. Na obeh straneh oltarja sta kipa svetnikov: na levi svete Apolonije in na desni svete Katarine. V atiki oltarja je upodobitev Rožnovenske Marije. V tem oltarju je urejen tudi božji grob.
Na desni strani cerkve stoji oltar svetega Jurija, upodobljenega kot zmagovalca nad zmajem. Ob njem stojita kipa svetnikov, in sicer svetega Andreja in svetega Jerneja. V atiki oltarja je slika svetega Martina.
Glavni oltar:
Je iz leta 1859 in stoji na vrhu petih stopnic. Vsebuje kip Marije z Jezusom v naročju, ki je obdana s kipi svetnikov sv. Petra, sv. Jožefa, sv. Joahima in sv. Pavla, vsak s svojimi atributi. Oltar je bogato okrašen s kipi, lučmi in drugimi okraski.
Orgle:
Orgle, izdelane leta 1913, imajo 16 registrov. Izdelala sta jih priznana orglarska mojstra, brata Mayer iz Feldkircha, njihova vrednost pa je že ob nastanku znašala 15.000 kron. Med drugo svetovno vojno so bile orgle odpeljane, vendar so jih domačini leta 1948 uspešno pridobili nazaj. Ob vrnitvi jih je strokovno popravil Franc Jenko.
Zvonovi:
Notranjost zvonikov krasijo 4 zvnonovi. Pred vojno so bili bronasti, te pa so nadomestili železni. Vlila jih je livarna KID (Kranjska industrijska družba). Zvonika povezuje most za lažje prehajanje iz zvonika v zvonik.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1779«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- »Oglarska dežela // MARIJA VNEBOVZETA«. dole.si. Pridobljeno 25. decembra 2024.