Basilosaurus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Basilosaurus
Fosilni razpon: pozni eocen (40–34 milijonov let)

Umetnikova predstava skupine
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Cetacea (kiti)
Podred: Archaeoceti (zgodnji kiti)
Družina: Basilosauridae
Poddružina: Basilosaurinae
Cope, 1868
Rod: Basilosaurus
Harlan, 1834
Vrste[1]
  • B. cetoides (tipska vrsta)
    Owen, 1839
  • B. isis
    Andrews, 1904
  • B. hussaini
    Gingerich et al., 1997
Sinonimi
  • Zeuglodon
    Owen, 1839

Basilosaurus (dobesedno »kraljevski kuščar«) je rod izumrlih zgodnjih kitov (Archaeoceti), ki je živel v poznem eocenu pred 40–34 milijoni let. Prvi fosil B. cetoides je bil odkrit na jugovzhodnem območju Združenih držav Amerike, za katerega so domnevali, da predstavlja neznano vrsto plazilca, vendar so pozneje odkrili, da gre v resnici za morskega sesalca. R. Owen je zato predlagal novo ime rodu, tj. Zeuglodon, vendar je po taksonomskih pravilih prvo določeno ime ostalo trajno. Fosile B. isis so našli v Egiptu in Jordaniji, fosile B. hussaini pa v Pakistanu.[1]

Telo bazilozavra B. cetoides je v dolžino merilo od 12–20 m, s čimer velja za največjo do sedaj znano žival v poznem eocenu.[2] B. isis je bil nekoliko manjše velikosti.[3] Podobno kot današnji kiti so tudi bazilozavri imeli repno plavut na koncu močnega in dolgega repa, s čimer so plavali, vendar pa se tukaj podobnosti končajo. Bazilozavri so imeli namreč podolgovato telo, dejansko bolj podobno velikanski kači ali kuščarju, zaradi česar so paleontologi sprva zmotno domnevali, da gre za plazilca.[4][5]

Glava je bila nenavadno majhna in je merila v dolžino manj kot 1,5 m, s tem pa so bili manjši tudi možgani.[5] Prav tako niso imeli t. i. melonastega organa, ki je bistven pri sporazumevanju s klici in pri eholokaciji, zaradi česar domnevajo, da so bile družbene strukture zgodnjih kitov enostavnejše od današnjih kitov.[6] Zraka niso vdihovali preko ene nosnice (strčnice) na vrhu glave, pač pa preko dveh nosnic na podolgovatem gobcu.[5] Prednje plavuti so bile gibljive v komolcu, podobno kot pri plavutonožcih.[5] Zadnji par nog je bil zakrnel, poleg tega pa ni bil povezan s križničnimi (sakralnimi) vretenci, zaradi česar je gibalna (lokomotorna) funkcija malo verjetna.[4][7] Pri B. isis so te noge merile okoli 35 cm v dolžino.[7]

Tako kot današnje orke so bili bazilozavri mesojede živali, ki so se prehranjevali predvsem z ribami in morskimi psi.[8] B. isis se je prehranjeval tudi z manjšimi mesojedimi kiti iz rodu Dorudon, kot kažejo znamenja ugrizov na odkritih fosilih.[9] Po študijah naj bi sila ugriza znašala več kot 16 kN.[10]

Bazilozaver je uradni državni fosil zveznih držav Alabama in Misisipi.[8]

Fosil B. cetoides (National Museum of Natural History, Washington, D.C.)
Fosilizirana glava B. cetoides

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Perrin WF, Wursig B, Thewissen JGM. (2009). Encyclopedia of Marine Mammals, 2. izdaja. Academic Press, str. 93. ISBN 9780080919935
  2. »Explore Our Collections: Basilosaurus«. Smithonian, National Museum of Natural History. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. januarja 2016. Pridobljeno 13. oktobra 2015.
  3. Gingerich PD. »Basilosaurus cetoides«. Encyclopedia of Alabama. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2014. Pridobljeno 13. oktobra 2015.
  4. 4,0 4,1 Cutchins J & Johnston G. (2001). Giant Predators of the Ancient Seas. Pineapple Press Inc., str. 49. ISBN 9781561642373
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 Zabludoff M & Bollinger P. (2009). Basilosaurus. Marshall Cavendish, str. 10-1. ISBN 9780761439998
  6. Holmes T. (2009). The Prehistoric Earth. Chelsea House, str. 125. ISBN 9780816059645
  7. 7,0 7,1 Bejder L; Hall BK. (2002). »Limbs in whales and limblessness in other vertebrates: mechanisms of evolutionary and developmental transformation and loss« (PDF). Evolution and Development. Zv. 4, št. 6. str. 445–58. doi:10.1046/j.1525-142x.2002.02033.x.
  8. 8,0 8,1 McPherson A. (2011). State Geosymbols: Geological Symbols of the 50 United States. AuthorHouse, str. 80. ISBN 9781463442644
  9. Fahlke JM. (2012). »Bite marks revisited – evidence for middle-to-late Eocene Basilosaurus isis predation on Dorudon atrox (both Cetacea, Basilosauridae)« (PDF). Palaeontologia Electronica. Zv. 15, št. 3.
  10. Snively E; Fahlke J; Welsh R. (2015). »Bone-breaking bite force of Basilosaurus isis (Mammalia, Cetacea) from the Late Eocene of Egypt estimated by finite element analysis«. PLoS ONE. doi:10.1371/journal.pone.0118380.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]