Ban Džao
| Ban Džao | |
|---|---|
.jpg) Gaj Či (1799): Ban Džao | |
| Rojstvo | 45 ali 49 Anling pri Šjanjangu, Kitajska |
| Smrt | 120 (stara okoli 49 let) Kitajska |
| Državljanstvo | Vzhodni Han[1] |
| Poklic | zgodovinarka, filozofinja, pisateljica, političarka, pesnica, načitana oseba, bibliotekarka, inštruktor |
| Zakonci | Cao Šišu |
| Starši | Ban Biao (oče) |
| Sorodniki | Ban Čao (brat) Ban Gu (brat) |
| Ban Džao | |||||||||||||||||||||
| Kitajsko | 班昭 | ||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| |||||||||||||||||||||
| Alternativna kitajska imena | |||||||||||||||||||||
| Kitajsko | 惠班 | ||||||||||||||||||||
| Dobesedni pomen | Ban otrok | ||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||
| 2. alternativna kitajska imena | |||||||||||||||||||||
| Kitajsko | 曹大家 | ||||||||||||||||||||
| Dobesedni pomen | Častitljiva gospa Cao | ||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||
Ban Džao (kitajsko 班昭, pinjin Bān Zhāo) s častnim imenom Hujban (kitajsko 惠班) je bila kitajska zgodovinarka, filozofinja in političarka, * 45 ali 49, † okoli 117/120.
Bila je prva znana kitajska zgodovinarka in skupaj s Pamfilo iz Epidavra ena prvih znanih zgodovinark. Dokončala je delo svojega brata Ban Guja o zgodovini Zahodnega Hana z naslovom Knjiga Hana. Napisala je tudi Lekcije za ženske, vplivno delo o vedenju žensk. Zelo se je zanimala za astronomijo in matematiko ter je pisala pesmi, spominske spise, argumente, komentarje, eseje in več daljših del,[2] ki niso vsa ohranjena. Postala je najbolj znana kitajska učenjakinja[3] in inštruktorica taoističnih spolnih praks za cesarsko družino.[4] Ban Džao je upodobljena Džin Guanlingovem Vu Šuang puju (kitajsko 無雙譜, Preglednica neprimerljivih junakov).
Družina
[uredi | uredi kodo].jpg)
Ban Džao je bila rojena v Anlingu blizu sodobnega Šjangjanga v provinci Šaanši. Pri štirinajstih se je poročila s Cao Šišujem. Na dvoru so jo klicali častita gospa Cao. Mož ji je umrl, ko je bila še mlada. Nikoli se ni ponovno poročila in je namesto družini svoje življenje posvetila učenosti.[5] Bila je hči slavnega zgodovinarja Ban Biaa in mlajša sestra generala Ban Čaa in zgodovinarja Ban Guja. Bila je tudi vnukinja uglednega učenjakinje in pesnice gospe Ban.
Delo
[uredi | uredi kodo]
Ban Džao je veliko prispevala k dokončanju in Knjige (prejšnjega) Hana (Hanšu), uradne dinastične zgodovine Zahodnega Hana. Potem ko so Ban Guja leta 92 aretirali zaradi njegove povezanosti z družino cesarice vdove Dov in je še isto leto v zaporu umrl, je Ban Džao v njegovo nedokončano delo vnesla manjkajočih Osem preglednic (Babiao), dodala rodoslovje cesarjeve matere in pripisala veliko podatkov, ki se običajno niso zapisovali. Kasneje je Ma Šu dodal še razpravo o astronomiji, s čimer je Knjiga Hana postala popolna.
Ban Džao je napisal tudi Lekcije za ženske, ki govorijo o izobraževanju žensk. Lekcije so bila posvečene hčerkam v njeni družini, vendar se je takoj razširila na dvoru. Na Kitajskem je bila stoletja priljubljena kot vodilo za obnašanje žensk.[6]
Sodobne interpretacije Lekcij za ženske kažejo, da gre za temeljno besedilo konfucijanskega feminizma.[7]
V cesarski knjižnici je poučevala cesarico Deng Suj in dvorjane, s čimer je pridobila njen politični vpliv.[8] Cesarica in priležnice so ji dale naziv nadarjena, cesarica pa jo je imenovala za dvorno damo. Ko je cesarica postala regentka mladoletnega cesarja Šanga, je pogosto iskala njen nasvet. V zahvalo je cesarica oba njena sinova imenovala za uradnika. Ban Džao je bila tudi dvorna knjižničarka, nadzornica uredniškega osebja in usposabljala druge učenjake za njihovo delo. V tej funkciji je preuredila in razširila Liu Šjangove Biografije uglednih žensk. Možno je tudi, da je nadzirala prepisovanje rokopisov iz bambusnih letvic in svile na nedavno izumljen papir.[9]
Leta 113 je bil Ban Džaojin sin Cao Čeng imenovan za uradnika v poveljstvu Čenlju. Ban Džao ga je spremljala v Čenlju in napisala potopis Dong dženg fu, ki se je ohranil. Po njeni smrti je njena snaha zbrala njena dela v treh zvezkih Zbranih del Ban Džao. Večina teh zapisov se je izgubila.[10]
Zapuščina
[uredi | uredi kodo]Po njej se imenuje krater Ban Džao na Veneri.
Družina
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ China Biographical Database
- ↑ Wang 2003, str. 177
- ↑ Perkins 2000, str. 25
- ↑ Susan L. Mann. Gender and Sexuality in Modern Chinese History. str. 88.
- ↑ Bennet Peterson 2000, str. 99
- ↑ Donawerth 2002, str. 14
- ↑ Wawrytko, Sandra (2002). »Kongzi as Feminist: Confucian Self-Cultivation in a Contemporary Context«. Journal of Chinese Philosophy. 27 (2): 171–186. doi:10.1111/0301-8121.00011.
- ↑ Bennet Peterson 2000, str. 102
- ↑ Donawerth 2002, str. 14
- ↑ Lee (1998). Biographical Dictionary of Chinese Women: Antiquity Through Sui, 1600 B.C.E.-618 C.E. M.E. Sharpe. str. 104. ISBN 978-0-7656-4182-3.
Viri
[uredi | uredi kodo]| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
