Bagram

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bagram

بگرام
بګرام
Mesto
Bazar in del Bagrama leta 2009
Bazar in del Bagrama leta 2009
Bagram se nahaja v Afganistan
Bagram
Bagram
Lega Bagrama v Afganistanu
Koordinati: 34°56′25″N 69°15′18″E / 34.9403°N 69.2550°E / 34.9403; 69.2550Koordinati: 34°56′25″N 69°15′18″E / 34.9403°N 69.2550°E / 34.9403; 69.2550
Država Afganistan
ProvincaParwan
OkrajBagram
Časovni pas+04:30

Bagram (perzijsko بگرام) je mesto in upravno stredišče okraja Bagram v afganistanski provinci Parwan. Mesto leži približno 25 kilometerov severno od Kabula. Bagram stoji na stičišču dolin Ghorband in Pandžšir. Kot zgodovinsko mesto je stal na ključnem križišču na Svilni cesti, od koder so vodile poti v Indijo, na zahod skozi gore proti Bamijanu in na sever preko Kušanskega prelaza v Baglansko dolino.[1] Preko kušanskega arheološkega najdišča Surh Kotal je vodila cesta v trgovsko središče Balh in naprej v severni Afganistan.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stari vek[uredi | uredi kodo]

Izvor imena Bagram ni jasen. Njegov izvor poskuša pojasniti več teorij.[2] V bližini Bagrama je starodavno najdišče Kapisa, od koder je nekoč vladala indo-iranska dinastija Kambodža.

Dvojezični odlok (v grščini in aramejščini) mavrijskega cesarja Ašoke iz Kandaharja; Afganistanski narodni muzej, Kabul

Med vojno diadohov se je v severnem delu Indijske podceline razvilo Mavrijsko cesarstvo. Ustanovitelj cesarstva Čandragupta Mavri se je leta 305 pr. n. št. soočil z makedonsko invazijsko vojsko pod poveljstvom Selevka I. in po krajšem spopadu z napadalci sklenil mirovni sporazum, s katerim Selevk Mavrijcem prepustil Gandaro in Arahozijo s središčem v staroveškem Kandaharju in ozemlje južno od Bagrama. Slednje ustreza skrajnemu jugovzhodu sedanjega Afganistana. V 120 letih mavrijske oblasti v južnem Afganistanu se je tja razširil budizem, ki je ob zoroastrstvu in lokalnih poganskih verovanjih postal glavno verstvo.

Bagram je v 1. stoletju n. št. postal prestolnica Kušanskega cesarstva. Kušani so od tu prodrli proti jugu in osvojili Pešavar. "Bagramski zaklad" z dragocenostmi od Grčije do Kitajske kaže na intenzivno trgovinsko izmenjavo med vsemi kulturnimi središči klasičnega časa s Kušanskim cesarstvom na stičišču kopenske in pomorske trgovine med vzhodom in zahodom. Umetnine, najdene v Bagramu, so povsem helenistične, rimske, kitajske ali indijske z le malo znaki kulturnega sinkretizma v grško-budistični umetnosti.

Islamska zasedba Afganistana[uredi | uredi kodo]

Islamsko osvajanje Afganistana in sosednje Paštunske regije se je začelo v 7. stoletju po osvojitvi Perzije. Popolna islamizacija Afganistana je bila dosežena šele med vladavino Gaznavidov (962–1186). Sodobno mesto Bagram naj bi ustanovil mogulski cesar Babur na mestu starodavnega mesta.[3] Babur v svojih spominih Baburnama poudarja, da ga je zelo očarala kolonija hindujskih asketov v Gurh Kattri (Kur Katra), ki jo je obiskal leta 1519.[4]

Nedavna zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bagramski šolarji

V Bagramu je strateško vojaško letališče, s katerega je potekala večina letalskih dejavnosti ZDA v Afganistanu. Vzletno-pristajalna steza je bila zgrajena leta 1976, leta 1979 pa je bila ustanovljena še sovjetska letalska baza, ki je delovala do leta 1989. V Bagramu je pod ameriškim vodstvom delovala tudi Skupina za obnovo pokrajine.[5] 1. julija 2021 je ameriška vojska odšla iz letalske baze in jo po dvajset letih predala afganistanski vladi.

V Bagramu je tudi zapor Parvan, zadnji v Afganistanu pod vodstvom ZDA. Zapor je bil 25. marca 2013 prepuščen afganistanski vladi.[6] Zapor je pritegnil pozornost medijem, ker so v njem mučili in zlorabljali zapornike. V času predaje objekta so skupine za človekove pravice, kot je Amnesty International, izrazile zaskrbljenost glede ravnanja z zaporniki.[6]

21. decembra 2015 je bil Bagram prizorišče samomorilskega bombnega napada, v katerem je umrlo 6 ljudi.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Cunningham (1871), str. 16-27.
  2. Afghanistan News. Information Bureau, Royal Afghan Embassy. 1960.
  3. Bhattacharya, Avijeet (11. oktober 2017). Journeys on the Silk Road Through Ages. Zorba. str. 192. ISBN 9789386407818. Pridobljeno 19. januarja 2018.
  4. Losty, J.P. Roy, Malini (ur.). Mughal India: Art, Culture and Empire. str. 42-43, British Library (2013). ISBN 0712358706, 9780712358705.
  5. "Provincial Reconstruction Teams (PRTs)". Institute for the Study of War. Pridobljeno 2. julija 2021.
  6. 6,0 6,1 Aljazeera news: US hands over Bagram prison to Afghanistan. 25. marec 2013.
  7. Popalzai, Masoud; Starr, Barbara. "6 U.S. troops killed in motorcycle bomb attack in Afghanistan, officials say". CNN. Pridobljeno 21. decembra 2015.

Vira[uredi | uredi kodo]

  • The Ancient Geography of India. I. The Buddhist Period, Including the Campaigns of Alexander, and the Travels of Hwen-Thsang. Alexander Cunningham. Trübner and Co., London. Complete and unabridged reprint (2006): Low Price Publications, Delhi.
  • Afghanistan: Hidden Treasures from the National Museum, Kabul (2008). Eds., Friedrik Hiebert and Pierre Cambon. National Geographic, Washington, D.C. ISBN 978-1-4262-0374-9.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]