Pojdi na vsebino

Bad-tibira

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bad-tibira
mesto
Bad-tibira se nahaja v Irak
Bad-tibira
Bad-tibira
Lokacija Bad-tibire v Iraku
Koordinati: 31°46′00″N 46°00′00″E / 31.76667°N 46.00000°E / 31.76667; 46.00000

Bad-tibira (slovensko Obzidje obdelovalcev bakra[1] ali Trdnjava kovačev,[2] akadsko Dûr-gurgurri,[3] grško Παντιβίβλος [Pantibíblos]), sodobni Tell al-Medineh v južnem Iraku,[4] je bilo antično sumersko mesto, ki je po Seznamu sumerskih kraljev nastalo že pred vesoljnim potopom.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Po Seznamu sumerskih kraljev je bila Bad-tibira drugo mesto v Sumeriji, ki je nastalo pred vesoljnim potopom. Prvi je bil Eridu. V njem so vladali kralji En-men-lu-ana, En-men-gal-ana in Dumuzid Pastir.

Zgodnje sumersko besedilo Inanin spust v spodnji svet omenja mestni tempelj E-muš-kalama. Zgodba pripoveduje, da je boginja Inana pregovorila demone podzemlja, naj ne vzamejo bad-tibirskega zavetnika Lulala, ki je živel v umazaniji. Demoni so namesto njega vzeli Dumuzida, ki je živel v razkošju v Uruku. Dumuzid z nadimkom Pastir,[5] ki je po Seznamu kraljev živel v Bad-tibiri, ni istoveten s popotopnim Dumuzidom Ribičem, ki je vladal v Uruku.

Glinast stožec s pogodbo o prijateljstvu med Entemeno in Lugal-kinišedudujem; Louvre, Pariz

Klinopisno besedilo na valjih, ki so jih oropali z arheološkega najdišča v 1930. letih, pravi, da sta lagaški guverner Entemena in uruški guverner Lugal-kinišedudu sklenila pakt o prijateljstvu. Iz njega je razvidno, da je Entemena zgradil tempelj E-muš, posvečen bogovoma Inani in Dumuzidu, z njegovim lokalnim imenom Lugal-E-muš.[6]

Arheologija

[uredi | uredi kodo]

Na nekaj slabo ohranjenih opekah na vrhu gomile je bil napis Amar-Sina iz Tretje urske dinastije. Kosi osteklenele opeke, raztreseni po površini velike gomile, dokazujejo, da je mesto uničil požar.[7] Oblast nad mestom je prešla na Larso, katere kralj Sin-Iddinam je trdil, da je zgradil velik bad-tibirski zid, in Isin, katerega kralj Lipit-Ištar, »nipurski pastir«, je trdil da je tam zgradil »Hišo pravičnosti«. [8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. W.F. Albright, T.O. Lambdin. The Evidence of Language. The Cambridge Ancient History I, 1. del. Cambridge University Press, 1971, str. 150. ISBN 0-521-07051-1.
  2. W.W. Hallo, W.K. Simpson. The Ancient Near East: A History. Harcourt Brace Jovanovich, Inc., New York, 1971, str. 32.
  3. L. W. King. The Letters And Inscriptions Of Hammurabi, King Of Babylon About B.C. 2200, vol. III, str. 21, sklic 2).
  4. V.E. Crawford. The Location of Bad-Tibira. Iraq 22: 197-199.
  5. Inanna's descent to the netherworld - ETCSL.
  6. Crawford 1960:197.
  7. Crawford 1960: 198.
  8. F.J. Stephens. A Newly Discovered Inscription of Libit-Ishtar. Journal of the American Oriental Society 52 (2): 183.