Pojdi na vsebino

Artemizinin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Artemizinin
Klinični podatki
Način uporabeOralno
Oznaka ATC
Identifikatorji
  • (3R,5aS,6R,8aS,9R,12S,12aR)-Octahydro-3,6,9-trimethyl-3,12-epoxy-12H-pyrano[4,3-j]-1,2-benzodioxepin-10(3H)-one
Številka CAS
PubChem CID
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.110.458 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC15H22O5
Mol. masa282.332 g/mol
3D model (JSmol)
Gostota1.24 ± 0.1 g/cm3
Tališče152  do 157 °C
Vreliščese razgradi
  • O=C3O[C@@H]4O[C@@]1(OO[C@@]42[C@@H](CC1)[C@H](C)CC[C@H]2[C@H]3C)C
  • InChI=1S/C15H22O5/c1-8-4-5-11-9(2)12(16)17-13-15(11)10(8)6-7-14(3,18-13)19-20-15/h8-11,13H,4-7H2,1-3H3/t8-,9-,10+,11+,13-,14-,15-/m1/s1
  • Key:BLUAFEHZUWYNDE-NNWCWBAJSA-N

Artemizinin (kitajsko: 青蒿素; pinjin: qinghaosu) in njegovi polsintetski derivati so najučinkovitejša znana snov zoper povzročitelja malarije Plasmodium falciparum,[1] bolniki pa ga dobro prenašajo. Učinkovina je naravno prisotna v enoletnem pelinu, po katerem se tudi imenuje. Enoletni pelin v primeru vročice priporoča tradicionalna kitajska medicina. Za odkritje artemizinina je bila Kitajka Joujou Tu leta 2015 odlikovana z Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino,[2] saj je zdravilo v kombinaciji z drugimi (ACT = Artemisinin based combination therapy) močno razširjeno pri zdravljenju malarije. Danes prekurzorje zanj pridobivajo tudi z gensko spremenjenimi kvasovkami.

Po kemični zgradbi se artemizinin uvršča med seskviterpen laktone z neobičajnim peroksidnim mostičkom, ki naj bi imel ključno vlogo pri delovanju zdravila.[3]

Čeprav so klinične raziskave na Tajvanu pokazale, da ima artemizinin kar 90-odstotno učinkovitost in tako močno presega doslej najbolj rabljen antimalarik klorokin,[4] njegovo rabo močno zavirajo visoki stroški proizvodnje, nizka biorazpoložljivost in manj ugodna farmakokinetika.[5] Zaradi nakazane možnosti hitrega razvoja odpornosti WHO odsvetuje rabo artemizinina ali njegovih endoperoksidnih derivatov v obliki monoterapije.[6] Učinkovina se vse več uporablja tudi za zdravljenje malarije, ki jo povzroča Plasmodium vivax,[7] ter v študijah zoper raka, zlasti hepatocelularnega karcinoma.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. White NJ (Julij 1997). »Assessment of the pharmacodynamic properties of antimalarial drugs in vivo«. Antimicrob. Agents Chemother. 41 (7): 1413–22. PMC 163932. PMID 9210658.
  2. »The Nobel Prize in Physiology or Medicine 2015« (PDF). Nobel Foundation. Pridobljeno 7. oktobra 2015.
  3. Royal Society of Chemistry (Julij 2006). »Artemisinin and a new generation of antimalarial drugs«. Education in Chemistry.
  4. Andrew Chevallier (1998). Enciklopedija zdravilnih rastlin : Izčrpen priročnik o več kot 550 najpomembnejših zdravinih rastlinah z vsega svets. DZS. str. 64. ISBN 86-341-2202-6.
  5. http://www.malariaworld.org/blog/development-novel-antimalarials
  6. »WHO calls for an immediate halt to provision of single-drug artemisinin malaria pills«. WHO. 19. januar 2006.
  7. Douglas NM; Anstey NM; Angus BJ; Nosten F; Price RN (Junij 2010). »Artemisinin combination therapy for vivax malaria«. Lancet Infect Dis. 10 (6): 405–16. doi:10.1016/S1473-3099(10)70079-7. PMC 3350863. PMID 20510281.