Pojdi na vsebino

Ante Novak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ante Novak
Rojstvo11. april 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Benkovec
Smrt30. december 1991({{padleft:1991|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (80 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicpartizan

Ante Novak, slovenski politik, partizan prvoborec in statistik, * 11. april 1911, Benkovec, Hrvaška, † 30. december 1991, Ljubljana.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Pedagogiko je študiral v Zagrebu in 1938 diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Po 1. svetovni vojni je večinoma živel v Mariboru, kjer se je kot srednješolec približal komunističnemu gibanju; od 1934 je bil član SKOJ, od 1935 tudi član KPJ, od 1936 v vodstvu SKOJ za Slovenijo, 1937 obsojen pred Državnim sodiščem za zaščito države zaradi komunističnega delovanja (bil organizator odhoda slovenskih komunistov v Mednarodno brigado med špansko državljansko vojno) na leto dni strogega zapora, kazen je odslužil v Sremski Mitrovici. V prvih mesecih okupacije je deloval v ilegalni tehniki KPS v Ljubljani, ter sredi septembra 1941 odšel v partizane, kjer je bil politični komisar Krimskega in Kočevskega bataljona ter III. grupe odredov ter komandant Prvega bataljona Kočevskega odreda[1] V letih 1944 in 1945 je bil načelnik propagandnega oddelka Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, maja in junija 1945 direktor Radia Trst. Po umiku enot Jugoslovanske armade iz Trsta je bil do julija 1946 prvi direktor Radia Ljubljana, nato med drugim še glavni direktor radiofuzije Jugoslavije, vodja za evidenco v zvezni planski komisiji, direktor zveznega zavoda za statistiko (1953-1963) ter direktor Inštituta za sociologijo in filozofijo pri ljubljanski univerzi (1967- 1973).

Pred 2. svetovno vojno je obravnaval pedagoška vprašanja, po 1945 pa objavljal teoretična dela iz statistike. Predaval je na Višji šoli za statistiko v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Prejel je več državnih odlikovanj.

Njegovi sinovi:

Njegovi bratje so bili politkomisar krimskega odreda bataljona Ljube Šercerja Mirko Friderik-Fric Novak (Jože), odgovoren za množične poboje pri Krimski jami 1942., Jerolim (Jerko) Novak, letalski as Kraljevine Jugoslavije in komunistični aktivist in skladatelj ter Leo Novak, ki je 1941 organiziral odporniško gibanje v Mariboru.

Odlikovanja

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]